Igralka in scenaristka romantične komedije Moja obilna grška poroka iz leta 2002 se vrača v vlogi turistične vodičke Georgie. Ob vodenju turistov, ki jim razkazuje vse lepote in znamenitosti Grčije, želi Georgia najti sebe in urediti svoje burno življenje, a to žal ne bo preprosto, sploh pa ne po tem, ko spozna Poupija, voznika avtobusa na potovanju.

V filmu in v živo ste videti osupljivo. Kaj je vaša skrivnost?
Imela sem resne težave s sladkorjem v krvi, posledično pa tudi obdobja, ko sem bila nenehno omotična. Zdravnik mi je svetoval, naj najamem osebnega trenerja, jaz pa sem se začela smejati. Saj veste, sem namreč Kanadčanka. Začela sem si zapisovati vse, kar sem pojedla, in kmalu sem ugotovila, da pojem preveč sira. Da sem v filmu videti dobro? Verjetno gredo vse zasluge direktorju fotografije. Za moj trenutni videz so zaslužni trije ljudje, ki so porabili dobre tri ure, da so me polepšali. Verjemite, ponavadi nisem videti tako dobro.

Znani ste po tem, da radi pišete scenarije za filme, v katerih igrate, toda scenarija za Mojo grško avanturo niste napisali.
Ne. Toda s scenaristom Mikom Reissom sva sklenila dogovor, da bom lahko naredila nekaj manjših popravkov. Resnica je, da mi ne ponujajo filmov, ki jih nisem sama zasnovala, zato je ta film zame toliko pomembnejši.

To je tudi vaš prvi projekt po filmu Connie in Carla. Kje ste bili?
Želela sem si, da bi to ostala skrivnost, toda očitno je zgodba prišla na dan, zato bom odkrita. Po zaključku snemanja filma Connie in Carla sem se po desetletnem boju z neplodnostjo vdala. Želela sem si biti sama in žalovati, zato sem se za nekaj časa umaknila iz filmskega sveta. Kmalu sem začela pisati scenarije za Jonathana Demmeja in Toma Hanksa. Z možem sva posvojila deklico. Stara je štiri leta in je najbolj čudovito bitje ne svetu.

Kako je bilo snemati v Grčiji?
Bilo je krasno. Želela sem si posneti ta film, v scenarij dodati nekaj svojih zamisli, nekaj grškega in romantičnega. Razmišljala sem o tem, kako močno si želim igrati v filmu, in to, da smo dobili dovoljenje za snemanje na Akropoli, je velik dosežek.

Kako ste dobili dovoljenje za snemanje na teh zgodovinskih znamenitostih?
Odpravila sem se v Grčijo, prosila grško vlado, se veliko rokovala, večerjala z ljudmi in vedno so ponavljali isto: "Žal nam je, toda tega ne moremo dovoliti." Režiser Donald Petrie in jaz sva vsakokrat vprašala, zakaj, odgovor pa je bil: "Med vašim snemanjem ne moremo preprosto obesiti obvestila, da je preročišče v Delfih zaprto." Morala sva jim obljubiti, da ne bomo ničesar poškodovali in da bomo Grčijo zapustili v takšnem stanju, kot je bila pred našim prihodom.

So bili turisti vznemirjeni zaradi dejstva, da so si lahko ogledali nastajanje filma?
Ravno nasprotno. Zgodovina nas je premagala in tako je bilo snemanje filma v ozadju. Kljub temu so vsi radovedno obračali glave v našo smer.

Foto: Žurnal24 Grške ruševine so zelo stare. Vas je kdaj zaskrbelo, da bi lahko prišlo do nesreče?
Seveda. Takoj ko smo dobili dovoljenje za snemanje filma, sem imela nočne more. Sanjala sem, da se je porušil eden izmed stebrov, jaz pa sem bila na njem. Ko smo vzleteli z letalom in sem opazovala Akropolo, sem pomislila: "Še vedno je tam. Uspelo nam je."

Je bilo težko prepričati Richarda Dreyfussa, da je zaigral v filmu?
Ne vem kaj se je zgodilo. Vem le, da ga je imel Mike Reiss vedno v mislih, ko je pisal scenarij. Njegov agent pa je neprestano ponavljal, da je Richard ne snema več. Nekega dne nas je nekdo poklical in sporočil, da se je kljub temu odločil za vlogo in kmalu sva se slišala ter se pogovorila o predlogih, ki jih je imel za scenarij.

Je bilo veliko improviziranja?
Saj to vsi počnemo. Rachel Dratch je ena izmed mojih najboljših prijateljic. Moj dober prijatelj je tudi Harland Williams. Rekla bi, da 80 odstotkov stvari naredita brez priprav.

Gre za predrzno in čustveno zgodbo, toda čustvenost je velikokrat na udaru kritikov. Kako ohranjate neko ravnotežje?
Med snemanjem smo bili med seboj zelo spoštljivi. Tako sem bila vzgojena. Imam prekrasne sestre in prijateljice. In prav to je sporočilo, ki ga želim poslati. Ni treba, da ste zlobni, če hočete narediti dobro komedijo. V filmu ne boste videli moškega, ki je prevaral svoje dekle in jo poskuša spet osvojiti. Takšnega vedenja ne odobravam. Poupi (Alexis Georgoulis) je dober moški, ki Georgio spodbuja, da se znebi svojega pesimizma. Tako se je vedel tudi moj mož, ko sem se dokončno soočila s svojo neplodnostjo.

Sovražim valentinovo je vaš režijski prvenec. Napisali ste tudi scenarij in zaigrali v njem. Je režiranje iz vas naredilo boljšo igralko?
Upam. Moja prva ljubezen je seveda igralstvo. Sovražim valentinovo je nizkoproračunski film. Posneli smo ga v osemnajstih dneh. Vedno se lahko česa naučimo in postanemo boljši.