Znanstveniki z Univerze v Osaki so preučili prehranjevalne navade 3.000 ljudi in na podlagi izsledkov domnevajo, da so težave z debelostjo lahko posledica prehitrega uživanja obrokov. Malce manj kot polovica prostovoljcev je odgovorila, da so vajeni jesti hitro. V primerjavi s "počasnimi" jedci so imeli moški iz te skupine za 84 % večjo verjetnost, da so debeli, medtem ko je bila pri pogoltnih ženskah debelost dvakrat verjetnejša. Tisti, ki so poleg "hitrega goltanja" jedli, dokler niso imeli občutka sitosti, pa se morajo trikrat pogosteje soočati s prekomerno težo.

''Hitro prehranjevanje lahko moti signalni sistem, ki možganom sporoča, kdaj se moramo ustaviti, ker je naš želodec poln,'' meni profesor Ian McDonald z Univerze v Nottinghamu. ''Če jeste prehitro, si napolnite želodec, še preden se lahko telo primerno odzove. Japonska raziskava kaže, da so individualne razlike v prehranjevanju povezane s pretiranimi količinami hrane in debelostjo.'' Meni, da se takšnih navad navzamemo v otroštvu in se jih lahko tudi otresemo, čeprav ni lahko. ''Modrost naših babic, da je treba vsak grižljaj dvajsetkrat prežvečiti, očitno vsebuje veliko resnice.''

V ne tako oddaljenih časih je bilo takšno prehranjevanje evolucijska prednost – človek je posegel po več hrane, če so bile zaloge redke. Danes pa znanstveniki priporočajo, da naj otroci jedo počasi in nehajo takrat, ko čutijo sitost. ''Tole boš pa že še pojedel,'' ali "Proč že ne bomo metali,'' niso stavki, ki bi bili vedno zdravi za otrokov odnos do prehranjevanja.