Tako namreč pravijo naši južni sosedje, nekateri turisti pa se le prizanesljivo nasmihajo. In od kod Hrvatom sploh ideja, da je ravno njihova dežela domovina znamenitega Indijanca, o katerem ste morda tudi vi pred davnimi leti pod odejo brali pozno v noč, ko bi morali že zdavnaj spati? Začetek zgodbe sega v šestdeseta leta 20. stoletja, ko so posneli serijo filmov o Winnetouju. Filmi o legendarnem poglavarju Apačev pa so velikanski fenomen. Winnetouja si je konec 19. stoletja izmislil Nemec Karl May, filme so snemali v Nemčiji in nekdanji Jugoslaviji – predvsem na Hrvaškem: v Paklenici, pa tudi na reki Krki in Plitviških jezerih, v Liki in na velebitskih planotah –, naslovnega junaka pa je igral Francoz Pierre Brice.

Po sledeh Winnetouja
Letos aprila so se hrvaški in tuji mediji razpisali o "hrvaški usodi" Winnetouja, saj je njegovo "življenje" postalo del turistične ponudbe hrvaških nacionalnih parkov Starigrad - Paklenica in Plitviška jezera. V vasi Marasovići turistom nudijo zabavo v country slogu s poudarkom na Winnetouju, pri kraju Rakovica je oživela vas Winnetouland ("prvi indijanski rezervat v Evropi", kot so pisali Hrvati), v mestecu Starigrad blizu Zadra pa čaka Winnetoujev muzej, kamor zelo radi pridejo nemški turisti. V bližnjem kanjonu Velike Paklenice, ki ga dobro poznajo plezalci, so posneli prizore štirih filmov o dolgolasem junaku z ameriškega Divjega zahoda, kot si ga je predstavljal Karl May. Kraje, kjer so bili posneti nekateri ključni prizori, so Hrvati v Paklenici označili z desetimi opozorilnimi tablami. Poleg projekta Po sledeh Winnetouja Hrvati turistom ponujajo tedenski program, ki med drugim vključuje obiske najbolj znamenitih lokacij, kjer je pred desetletji pred kamero stal Pierre Brice. Hrvaška torej stavi na Winnetouja, zato vas v bližini Paklenice v hotelih, apartmajih in drugje pričaka turistični prospekt, ki vabi po sledeh indijanske legende. Prospekt kot prospekt pač, a zelo zanimiv je prvi stavek: "Dragi gosti, dobrodošli u Hrvatsku, domovinu Winnetoua!"