Airbus 300, katerega ponosni lastnik je Bahadur Čand Gupta, nikoli ne zapusti tal – potniki plačajo za to, da lahko posedajo v kabini, poslušajo obvestila pilota in uživajo v postrežbi stevardes. Tudi če bi Gupta želel vzleteti, ne bi mogel. Letalo ima namreč le eno krilo, poleg tega ne delujejo luči in stranišča, klimatsko napravo pa poganja star generator. A letenja željnim Indijcem je vseeno. Vsako soboto se jih v Delhiju približno štirideset postavi v vrsto, nato pa potrpežljivo čakajo, da jim prodajo lažno letalsko karto.

Pozor, turbulenca!
Ko končno sedijo, se vestno pripnejo in pozorno gledajo stevardese, ki jim razložijo varnostne postopke v primeru zasilnega pristanka. Ki se seveda nikoli ne bo zgodil. Nato kapitan Gupta opozarja: "Kmalu bomo leteli skozi turbulenco!" in "Bliža se čas pristanka v Delhiju." V Indiji kar 99 odstotkov ljudi še nikoli ni letelo, pravijo statistiki. "Nekateri moji potniki so prišli z drugega konca dežele, da so lahko vstopili na letalo," pa ponosno poudarja kapitan Gupta, ki je letalo kupil leta 2003 od neke zavarovalnice.