Nova svetovna čudesa so julija postali Veliki kitajski zid, perujski Machu Picchu, kip Kristusa Odrešenika v Riu de Janieru, Petra v Jordaniji, majevska piramida v Chichen Itzi v Mehiki, rimski Kolosej in indijski Tadž Mahal. Od sedmih starih svetovnih čudes, ki so bila izbrana pred slabimi 2500 leti, vsa pa so bila v Sredozemlju, so se do danes ohranile le piramide v Gizi, ki so status svetovnega čudesa seveda obdržale. Drugih šest, med njimi so bili viseči vrtovi Babilona in svetilnik v Aleksandriji, ni preživelo zoba časa, uničili so jih predvsem požari in potresi. Izbor sedmih novih svetovnih čudes se je začel leta 1999, pobudnik pa je bil Švicar Bernard Weber, ki je novo kampanjo začel  takoj julija.

Grand Canyon je že od leta 1979 na Unescovem seznamu zaščitene svetovne dediščine.

Tokrat v znamenju osmice  
Osmega avgusta prihodnje leto, torej na dan, ko se bodo v Pekingu začele olimpijske igre, bodo razglasili 21 finalistov, ki jih bo med vsemi nominiranci izbrala skupina strokovnjakov. Sedem naravnih čudes bo nato izbrala javnost, enako kot je potekal izbor sedmih novih svetovnih čudes. Predloge za naravna čudesa sprejemajo na spletni strani www.natural7wonders.com, vsak pa lahko predlaga sedem naravnih znamenitosti. V poštev pridejo le "jasno omejeni naravni predeli, naravni spomeniki in pokrajine, ki jih ni ustvaril ali opazno spremenil človek". Fizikalni ali naravni pojavi, kot so severni sij, Zalivski tok, Mlečna cesta, severni pol ali zvezdni utrinki, ne bodo prišli v izbor, opozarjajo organizatorji. Veljajo pa med drugim fjordi, kanjoni, klifi, gozdovi, ledeniki, vulkani, obale, gore, oaze, puščave, koralni grebeni, reke, slapovi ... Kot nekaj primerov "veljavnih nominacij" na omenjeni spletni strani navajajo: Bajkalsko jezero v Rusiji, otočje Galapagos v Ekvadorju, Grand Canyon v ZDA, gora Kilimandžaro v Tanzaniji in slapovi Iguacu na meji med Argentino in Brazilijo.