Prizorišče je pred koncertom izgledalo tako, kot bi bilo pripravljeno za koncert kakšnih domačih glasbenih prvakov, kot so Let 3, T.B.F. ali podobni. Ko so pred časom v tej dvorani (vendar je šlo za veliko dvorano) nastopili Muse, je bila to čisto druga zgodba.

Kakorkoli že, zbralo se je okoli dva tisoč ljudi in nekaj čez 21. uro so oder zavzeli hardcore metalci iz Bostona, Killswitch Engage. Bend, ki bi si z lahkoto zaslužil samostojni koncert, v svoji glasbi meša kričave kitice s spevnimi in melodičnimi refreni. Eden zanimivejših vložkov, ki se jih je domislil temnopolt vokalist Howard Jones, je bila ločitev občinstva na parterju na dva različna pola. Ob "eksploziji" zvočne podlage so ljudje začeli teči drug proti drugemu, kar je bilo zelo prijetno za oči in domnevno precej boleče za kosti. Kitarist Adam Dutkiewicz, oblečen v nekakšnega surrealističnega junaka v stilu Batmana, je bil poleg določene mere komičnosti tudi "informativni" povezovalec koncerta. Igrali so material s prihajajočega istoimenskega albuma, med katerim je bil tudi Holy Driver, s katerim so zaključili svoj nastop.

Energično navzoča poslanstva
Devetica iz Iowe se je na odru pojavila nekaj čez 22. uro. Kljub majhnosti koncertnega prizorišča so se pokazali kot bend, ki še danes v prvi vrsti ustvarja zaradi poslanstva in ne zaradi česarkoli drugega. To so člani v Zagrebu potrdili z intenzivno in energično predstavo, kar je vokalist Corey Taylor podkrepil z monologi. Čeprav gre za "utečene" hvalospeve občinstvu, je še vedno prijetno slišati priznanje in zavedanje, da veličino benda ustvarijo in stopnjujejo ravno oboževalci. Tega se Slipknot dobro zavedajo in to so povedali tudi hrvaškemu občinstvu.

	Živijo, jaz sem Clown. Kako si kaj? Ti kar sedi in se ne pusti motiti. Shawn "Clown" Crahan

Kot podporo temu mišljenju je dal bend od sebe vse, Taylor je še naglas razmišljal, da so idioti vsi, ki nočejo igrati v tej dvorani. Člani benda so naredili kup nepredvidljivih stvari. Tolkalec Shawn "Clown" Crahan se je svobodno gibal med občinstvom. Usedel se je celo na levi, osamljeni del tribune zraven ljudi, ki so v "miru" opazovali koncert. Vse skupaj je izgledalo v stilu: "Žiivjo, jaz sem Clown. Kako si kaj? Ti kar sedi in se ne pusti motiti."

Zaporedje komadov je bilo prav tako nič manj kot popoln scenarij. Uvodni trojici (Sic, Eyeless in Wait and Bleed) so sledili Left Behind, Surfacing, Before I Forget ter navidezno sklepen Duality. Po bučnem prosjačenju so se vrnili in za dodatek zaigrali še Disasterpiece in Spit It Out ter koncert zaključili s tradicionalnim trikom, kjer občinstvo poklekne in v en znak skoči v zrak. Preprosta odrska scena na eni strani in življenje na odru na drugi je bilo nekaj, v čemer Slipknot odstopajo od ostalih velikih bendov z multimilijonsko prodajo.