Zadevščina se je zopet odvijala na Petrovaradinski trdnjavi v srbskem Novem Sadu. Za štiridnevni festival, ki je letos potekal od 10. do 13. julija, bi lahko rekli, da je namazan z vsemi glasbenimi žavbami. V času dnevne svetlobe in v zgodnejših nočnih urah so igrali bendi, ponoči so se iz spanja zbudili DJ-ji. Od drugih evropskih festivalov se ta loči namreč predvsem po raznolikosti glasbene ponudbe, saj smo na približno 25 odrih lahko slišali vse od inštrumentalnih do elektronskih zvrsti. Loči ga tudi edinstvena lokacija na trdnjavi, ki iz leta v leto privablja ogromne mase ljudi (v zadnjih letih se je znatno povečalo število angleških obiskovalcev, ki festival poleg nastopajočih obiščejo tudi zaradi cenovne ugodnosti). Povprečen zahodnjaški obiskovalec je tako lahko za malo denarja izkusil veliko. Vreme je bilo rajanju naklonjeno v najboljšem smislu besede, saj so sončni dnevi kar klicali po nenehnem ohlajanju, za kar so v Novem Sadu poskrbeli gostoljubni domačini, ki so na ulicah prodajali vse od pijač, ki so jih hladili kar v škafih, kuhane koruze do lubenice ... Rahlo moteča je le oddaljenost kampa, kjer pa se je tretji dan pripetila nesreča s smrtnim izidom. Zaradi hudih poškodb je tam umrla deklica, ki jo je pokončala veja drevesa.

Juliette Lewis iz skupine Juliette & The Licks se je z filmskih platnov (California, Natural Born Killers) več kot uspešno preselila na glasbene odre. © Exit team

Na Exitu sicer vedno nastopajo izvajalci, ki že nekaj let niso ravno najbolj aktualni, vendar vseeno radi živijo na uspehih stare slave. Letos so bili to The Hives, Ministry, Sex Pistols, Manu Chao, Nightwish, Tiamat, Roni Size, Primal Scream , na seznamu so se znašla tudi imena, kot so Paul Weller, Sham 69, Gogol Bordello, Juliette & The Licks, Kultur Shock .

Zaradi prihoda v poznih urah predzadnjega dne, sem uspel ujeti le iztekajoče se utrinke zadnjega dne festivala. Švedski The Hives so bili na seznamu zadnji dan kot drugi nastopajoči. Ob povprečno poslušljivih rokerskih vižah ti veljajo za pretirano samozavestne nastopače. Na Exitu so bili prvič, ob tej priložnosti je vokalist Pelle Almqvist povedal: “To, da mi igramo tu, je poseben trenutek v zgodovini človeštva, o katerem boste pripovedovali svojim vnukom, ki bodo o tem pripovedovali svojim vnukom, in legenda bo šla dalje.” Predstavljali so svoj najnovejši The Black & White Album ter naredili presek starejših uspešnic, od katerih smo med drugim lahko slišali “Two Timing Touch & Broken Bones”, “Hate To Say I Told You So”, “Die, All Right!” in “Main Offender”. Sledili so ameriški industrial metalci Ministry, ki so po 27 letih nastopanja na zadnji turneji v karieri. Na s kletko opremljenem odru so bile ograje s stališča fotografov skrajno neugodna stvar, saj ni bilo lahko opazovati nastop nekakšnih pionirjev tovrstnega metala. Deležni smo bili industrijske surovosti od začetka do konca, vidne v konstantnem ponavljanju glasbenih vzorcev in spuščanju govorov Georga Busha . Nekaj, kar bi načeloma izpustil, vendar priložnosti ravno zaradi poslovilne turneje ni bilo zamuditi. Dober odziv so imeli sosedje Let 3, Kud Idioti, Jinx in Edo Maajka . V zgodnjih jutranjih urah smo lahko v zadnjih dveh dneh z Main Stagea lahko poslušali drum 'n' base posnetke Zacka de La Roche iz Rage Against The Machine , kar je bil za nekatere gotovo eden nepozabnih momentov festivala.

No one ever really dies (NERD) so nastopili v petek. © Exit team

Za prave glasbene navdušence je bil letos malce moteč predvsem neizrazit “line up”, še posebej za tiste, ki jim elektronika ne diši ravno najbolj. Za hedoniste drugega tipa, za tiste, ki gredo na festival predvsem zaradi bejb, pa so bile Novosadčanke verjetno hude … Samo te so po besedah neke v Holandiji živeče Srbkinje take samo zato, ker so obsedene s svojo vizualno podobo telesa, imajo pa kratko pamet in ne ravno lepih obrazov. Dejstvo o lepoti pa še vedno ostaja.