Napihnjenost in nadležni vetrovi nastanejo z nevtralizacijo želodčne kisline pri prebavi hrane,
okoli en liter plinov pa dnevno ustvarijo črevesne bakterije pri razgradnji sladkorjev, škroba in
balastnih snovi. Plini so sestavljeni iz ogljikovega dioksida, vodika, dušika in žveplovih spojin,
mešanica vseh sestavin pa je odgovorna prav za njihov neprijetni vonj. Normalno je, da pline iz
telesa izpustimo desetkrat na dan, za vso čezmerno napihnjenost pa smo v največji meri krivi sami –
bodisi zaradi prehranjevalnih navad ali živil, ki jih uživamo.
Nekatera živila, ki povzročijo napihnjenost, so:
- zelje,
- brokoli,
- svež kruh,
- kumarice,
- čebula in česen,
- žitarice,
- stepena smetana,
- sladoled,
- pijače z dodatki, iz katerih nastaja ogljikov dioksid,
- stročnice.
Dodatni razlogi za napihnjenost:
- Hitro prehranjevanje, goltanje in govorjenje med prehranjevanjem in pitjem.
- Pomanjkanje določenih prebavnih encimov, kar je lahko posledica obolenja žolča in trebušne slinavke. Vzrok za težave z napihnjenostjo je lahko tudi pomanjkanje encima laktaza, ki omogoča presnovo mleka in mlečnih izdelkov.
- Pogosto so krivec za napihnjenost tudi zdravila – antibiotiki najpogosteje povzročijo prebavne motnje, prav tako odvajala in eterična olja. Če opazite, da so vzrok za napihnjenost zdravila, se o tem posvetujte z zdravnikom.
Napihnjenost lahko preprečite na več načinov:
- Prehranjujte se počasi, hrano pa vedno dobro prežvečite.
- Ob hrani ne uživajte večjih količin tekočine.
- Pri kuhi uporabljate začimbe, kot so kumina, koromač, janež in ingver.
- Izogibajte se živilom, za katera veste, da pri vas povzročijo napihnjenost.
- Po večjih obrokih namesto popoldanskega počitka raje izberite sprehod ali lažjo telesno aktivnost.
- V večernih urah se izogibajte večjim količinam presnega sadja in zelenjave.
- Izogibajte se pitju pijač po slamici.