Za predstavitev knjige so se odločili, ker je prav Trubarjev prevod Nove zaveze (1557) Hrvatom služil kot pomembna predloga za testament, Trubar pa je h knjigi prispeval še predgovor v nemščini. "Predvsem zato, ker gre za našo skupno kulturno in duhovno zgodovino, sedanjost in skupno evropsko prihodnost," je o odločitvi za predstavitev knjige v Ljubljani dejal strokovnjak NUK za rokopise in stare tiske dr. Miheal Glavan.

Vodja rokopisne zbirke NUK Marijan Rupert je dejal, da z današnjim dogodkom lahko potrdimo dolgo zgodovinsko sodelovanje med Slovenci in Hrvati na področju jezika, ki se je začelo že v protestantskem obdobju.

V tem stoletju imamo številne mednarodne in evropske projekte, je spomnil avtor spremne študije k testamentu dr. Alojz Jembrih in dodal: če je v 16. stoletju obstajal podoben projekt, je bilo to zagotovo tiskanje Biblije v slovenskem in hrvaškem jeziku. Ta hrvaški biblijski prvotisk, ki predstavlja sestavni del hrvaške kulture in identitete, je bil stoletja zamolčan, zanemarjen in v glavnem nedostopen. Danes je zgolj v nekaj primerkih na voljo po evropskih knjižnicah.

Ponatis bo olajšal dostopnost
Z objavo ponatisa postajajo dostopnejša filološka in teološka preučevanja hrvaške protestantske književnosti kot nujnost preučevanja slovanskega in evropskega biblijskega prevajalstva. Za ponatis testamenta so se odločili pri zagrebški teološki fakulteti Matije Vlačića Ilirika. Ponatis je bil izdelan po primerku, ki je v zagrebški Narodni univerzitetni knjižnici. Novi testament je bil v letih 1562 in 1563 objavljen v dveh knjigah, dotiskali so ga v Trubar-Ungnadovem biblijskem zavodu v Urachu. Priredila sta ga Antun Dalmata in Štefan Konzul.

V predgovoru po Rupertovih besedah Trubar opisuje vse dogodke ob nastanku te knjige in druge zgodovinske prelomnice, ki so privedle do ustanovitve biblijskega zavoda v Urachu. Trubarjevo besedilo je za ponatis v hrvaščino prevedel Jembrih.