Z internetno raziskavo, ki je vključevala izbiro o tem, ali se bo posameznik denarja znebil ali ne, so hebrejski znanstveniki pod vodstvom Ariela Knafa dokazali, da so se posamezniki, ki so se odločili za eno ali drugo možnost, med seboj razlikovali tudi genetsko.

Raziskavo so izvajali na 203 internetnih igralcih. Vsak igralec se je lahko odločil, ali bo podarjenih 12 internetnih dolarjev obdržal zase ali pa jih bo delno ali v celoti podaril anonimnemu soigralcu. Igralci, ki so bili vključeni, so znanstvenikom dovolili tudi dostop do svojega DNK-materiala. Pri analizi in primerjavi so tako odkrili, da so tisti, ki so imeli določeno obliko gena AVPR1a, v povprečju dajali do 50 odstotkov več denarja kot preostali igralci.

"Naš eksperiment je, vsaj kar se mojega vedenja tiče, predstavljal prve dokaze o povezavi med različnimi DNK in človeškim altruizmom," pravi Knafo. Gen AVPR1a kodira nastanek receptorja, ki omogoča nastanek hormona vazopresina, ta pa nato vpliva na možgane. Vazopresin so že pred tem povezali z nastajanjem družbenih vezi.

Preberite še:

Kako nastane neprijeten vonj? Skrivni recept za srečo Telepatija je le še korak proč

Dognanja bi lahko biologom pomagala pri raziskovanju vloge zgodovinskega razvoja altruizma. Odkrili so namreč, da oblika gena AVPR1a obstaja tudi pri skupini glodalcev voluharjev, pri katerih prav tako vpliva na ustvarjanje vezi med posameznimi voluharji. Zato znanstveniki sklepajo, da ima altruizem dolgo genetsko zgodovino, ki bi lahko pomembno vlogo odigrala tudi v človeški evoluciji.