Znanstveniki menijo, da misli ponoči proizvajajo informacije na inovativne načine. Podnevi namreč nimajo časa, saj morajo biti v aktivni pripravljenosti, da se odzovejo na vse zunanje dražljaje. Tudi med ležanjem pred televizijo možgani pridno delajo in predelujejo informacije o tem, kako premikamo roko, kaj se dogaja pred očmi in podobno.

Spanje stimulira možgane
Možgani naj bi bili kot mreža, ki se ponoči razširi, in vse čez dan pridobljene informacije razvrsti na različne kraje ter stke nove asociacije. Spanje stimulira možgane, da naredijo nenavadne povezave med temami, kar pomaga razložiti, zakaj lahko sanjamo recimo o službi, v naslednjem trenutku pa se že sprehajamo po plaži, oblečeni v kopalke. Kakovosten nočni spanec poveča verjetnost za razvoj novih rešitev problemov, slab pa nam ubija splošno kreativnost. Torej, če želite hitreje priti do novih idej, si privoščite veliko spanja.

Z leti se potreba po spanju zmanjša
Po raziskavah sodeč potrebujejo odrasli ljudje od 7 do 9 ur spanca na noč. To je povprečje in se lahko zelo razlikuje od posameznika do posameznika. Potreba po spancu pa se z leti zmanjšuje. Novorojenček potrebuje 20 ur na dan, pri štirih letih samo še 12 ur. Pri desetih je to število ur že znižano na 10.

Premalo spanja vpliva na vedenje
Vedno več znanstvenih raziskav kaže, da ima slabo spanje vplive na vedenje in občutke. Iz raziskav je razvidno, da so vplivi spanja na vedenje in občutke večji kot na fizično in duševno zmogljivost. Težave s spanjem torej lahko pripeljejo celo do spremembe osebnosti, vendar po nekaj nočeh zdravega neprekinjenega spanca ti simptomi izginejo.

Izboljšajte spanec:

• Redna vadba in ukvarjanje s športom sta nujna za urejene spalne navade.

• Ne pijte kave po 16. uri. Izognite se tudi drugim stimulantom, kot so cigarete in alkohol.

• Poskusite si najti bioritem med spanjem in jutranjim zbujanjem. Tudi ob vikendih!