Povprečen Britanec na noč spi šest ur in pol, poroča BBC. Znano je, da se število ur, ki jih v povprečju ljudje spimo na noč, z leti manjša; razlogov je več. Obenem pa se je povečala stopnja debelosti in sladkorne bolezni. Bi bilo to lahko povezano?

Raziskovalci so pod drobnogled vzeli sedem prostovoljcev, ki so v povprečju spali od šest do devet ur. Razdelili so jih v dve skupini: prva je spala šest ur in pol, druga uro dlje. Po enem tednu so raziskovalci pri vseh opravili krvne teste. Naslednji teden so se zamenjali: prva skupina je spala uro več kot druga.

Spomini se izgubijo za vedno

In kaj je občutila ena od prostovoljk, ki je spala sedem ur in pol? Prva stvar, ki jo je opazila, je bila ta, da je zelo hitro padla v stanje globokega spanca. Ta je zelo spokojen, vendar v tem času možgani delajo s polno paro. Ena od glavnih nalog je ta, da kratkoročni spomin shranjujejo v dolgoročnega in tako omogočajo prostor za nove spomine naslednjega dne. Če človek ne dobi ustreznega globokega spanca, so ti spomini izgubljeni. Globok spanec traja le nekaj ur.

Med spanjem gredo možgani skozi več faz, zadnja se imenuje REM (ang. rapid eyes movement; hitro premikanje oči). V tej fazi se posameznik ne more premikati; edina mišica v telesu, ki se lahko premika, so oči, zato tudi takšno poimenovanje.

Med fazo REM pa se dogajajo izjemne stvari. Eden od hormonov, imenovan noradrenalin, se preneha proizvajati. To je edini čas v dnevu in noči, ko se to zgodi. V tem času smo izjemno mirni, medtem ko možgani procesirajo vse izkušnje, ki smo jih nabrali in doživeli čez dan ter nam pomagajo pri čustvih. REM-spanje se zgodi v drugi polovici spanja, zato je nekdo, ki se nepričakovano zbudi, možgani pa še niso predelali vseh čustev, lahko pretresen, kar lahko vodi v stres.

Za slabše delovanje krivi geni

Večina tistih, ki so spali manj, so imeli težave z miselnimi nalogami. So pa krvni testi pokazali veliko zanimivejše rezultate. Raziskovalci so opazovali gene, ki so se aktivirali pri vseh prostovoljcih. "Opazili smo, da se je aktiviralo okoli 500 genov,“ je povedal vodja raziskave Simon Archer.

Ko so prostovoljci spali uro manj, so postali geni za vnetja, odpornost in stres aktivnejši, povečali pa so se tudi tisti, povezani s sladkorno boleznijo in tveganjem za rakom. Obratno se je zgodilo pri prostovoljcih, ki so spali uro dlje.

Sporočilo znanstvenikov je tako jasno: če spite manj kot sedem ur na noč in lahko svoje spalne navade vsaj malenkost spremenite, to storite, saj boste potem bolj zdravi.