Reči ne. "Trening asertivnosti pride prav, kadar čutimo, da smo v nekaterih položajih in odnosih negotovi – kadar se ne počutimo dovolj varne, da bi lahko svoje potrebe in želje izrazili v skladu s potrebami in željami okolice," pravi psihologinja Darja Potočnik. Na treningu asertivnosti se tako naučite, kako reči ne pretiranim zahtevam, kako prositi za pomoč, kako izraziti svoje občutke.

Vaše pravice

Naučite se postaviti zanje. Pravico imam: prositi za to, kar potrebujem; do svojega mnenja in občutkov; do lastnih odločitev in da nosim posledice zanje; izbrati, ali bom nekomu pomagal; da nečesa ne razumem; delati napake; da si premislim.

Popisan dnevnik
Trening asertivnosti poteka tri mesece enkrat na dva tedna po dve uri. Na treningu udeleženci obravnavajo teme, kot so sprejemanje in podajanje kritike ter pohvale, odprta govorica telesa, načrtovanje sprememb. Zelo pomemben pa je čas, ki preteče med enim in drugim srečanjem. V dveh tednih se namreč udeleženci lahko velikokrat preizkusijo, ali se znajo bolje postaviti zase, ko jim v trgovini ne vrnejo drobiža ali ko jim na tržnici prodajo slabo sadje. Zato imajo vedno s seboj dnevnik, v katerega si zapišejo te situacije.

V dveh mesecih po končanem treningu imajo udeleženci za sabo toliko preizkušenj, da je njihov dnevnik do vnovičnega srečanja po navadi že poln. O tem, kako biti asertiven, govori tudi knjiga Asertivnost – zakaj jo potrebujemo in kako si jo pridobimo, ki izpostavlja pomen petih korakov:

1. Govori v prvi osebi
"Jaz mislim ..." ali "Moja ideja je ..." je bolje kot "To se pravilno dela tako ..."

2. Povej, kaj čutiš
"Čutim, da tega ne bom zmogla," ali "Ob tem se počutim žalostno."

3. Bodi neposreden
"Ni mi všeč, kar delaš," je bolje kot govoriti za hrbtom nekoga: "Si videla, kaj je napravil?"

4. Sklepaj kompromise
"Ne bom delal pozno zvečer, ker pa je zadeva zate pomembna, bom prišel jutri bolj zgodaj."

5. Jasno se izrazi
"Želim si iti s teboj," ali "Hotela bi, da si na moji strani."