Vsaka informacija mora imeti smisel
Najtežje si je zapomniti informacije, ki so med sabo nepovezane in vsaj na prvi pogled ne tvorijo nobenega smisla. V takšnem primeru morate vsaki takšni informaciji poiskati smisel.

Povezava z obstoječim znanjem
Najbolje je, če jo povežete z že obstoječim znanjem. Smisel je namreč, da pri povezanih informacijah zadostuje spomin na zgolj eno, da lahko v spomin prikličemo še vse druge.

Logično zaporedje
Ker ljudje lahko dobro delujemo le v logičnem in racionalnem okolju, je nujno, da si tudi stvari v našem spominu sledijo v logičnem in smiselnem zaporedju. To pomeni, da si boste informacije bistveno lažje zapomnili, če jih boste povezali v smiselno zgodbico.

Primer
Recimo, da si morate zapomniti naslednje stvari – v trgovini morate kupiti moko, jajca, olje, sladkor, kavo, čokolado, bučke, sir, smetano in solato. Potem pa morate še v knjižnico, na banko, na pošto in k šivilji.

Nakupovalni seznam
Nakupovalni seznam si boste morali razdeliti na tri dele. Ljudje si namreč naenkrat zapomnimo največ sedem nepovezanih informacij. Zato bo seznam razdeljen na tri logične celote. V prvi bodo moka, jajce in olje, saj bi iz tega recimo lahko naredili testo za pico. V drugem bodo sladkor, kava in čokolada, saj so smiselno povezani v trenutke sladkanja in uživanja ob kavi. V tretjem delu bodo bučke, sir, smetana in solata, saj bi iz tega recimo naredili omako za testenine in poleg ponudili še solato. Če si boste informacije razdelili v smiselne celote, bo pomnjenje veliko lažje in se vam ne bo treba vračati v trgovino, ker ste recimo pozabili olje.

Opravki
Pri opravkih pa lahko sosledje dogodkov povežete z geografskim zaporedjem lokacij, na katerih imate obveznosti. Če je vašemu domu najbližja knjižnica, greste najprej tja, potem pa si v mislih predstavljate zemljevid mesta in na njem toliko točk, kolikor opravkov imate. Če boste opravke vizualizirali, boste vedno vedeli, da je na zemljevidu še ena točka, ki jo je treba odpraviti.