Bi hčerko, če bi v čem imela velik talent, nagovorili, naj nastopi v oddaji, tudi če sama ne bi imela te želje?
Ne. Če bi si želela sama, pa bi ji to definitivno omogočil. Oddaja je zapakirana v zelo pozitivnem duhu. Tudi če so v njej ljudje, ki so bolj posebni in se ob njih malo nasmejimo, je njeno bistvo najti talent.

Je bistvo oddaje res iskanje talenta?
Seveda. Ali ni videti tako?

Včasih je videti bolj kot zabavanje gledalcev.
Oddaja absolutno mora biti zabavna, a bistvo je iskanje talenta. To je feel good oddaja (pozitivna, op. a.) in vzbuja nacionalni ponos. Slovenci moramo biti na nekaj ponosni.

Če gre za nacionalni ponos, ali lahko zmaga Rom?
Lahko, seveda, zakaj pa ne. Saj je del naše države.

Za marsikoga ni ...
Za marsikoga ni, ampak to lahko ocenijo gledalci. Morda je izjemno prisrčen Rom, ki ga bodo vsi vzljubili. Hočem reči, da je bistvo nacionalni ponos. Na politiko ne moremo biti ponosni, ker je katastrofa, na gospodarstvo tudi ne. Na koga smo ponosni?

Na športnike, ki dosegajo rezultate. In to se je zgodilo pri Talentih. To so naši. Pletilec Jože Kralj je recimo vedel, da ne more zmagati. Prišel je uživat in je postal največji car po forumih. Ljudje so ga vzljubili. Rekli so: “Je pletilec, ampak je naš pletilec.”

Zakaj tako priljubljeni ljudje potem ne gredo v naslednji krog?
Ker ne morejo zmagati. Več kot to ne morejo pokazati.

Zakaj že na castingih ne izberete pravih talentov?
Zmagal bo nekdo, ki je res talentiran, ljudje, ki so prišli tja, pa so imeli možnost, da se pokažejo, in to je tudi namen – pokazati, kaj vse v Sloveniji ljudje počnemo. Če nekdo preceni svoje zmožnosti, se pač preceni. Mi jim damo možnost, da to ocenijo drugi. Ali ni to ogromno – da zbereš toliko poguma?

Da se osramotiš ...
Ampak je pogum in tudi to je treba spoštovati. Če ne poskusiš, nikoli ne veš ...

Potem trdite, da nihče od nastopajočih ni na odru zato, da bi se mu ljudje smejali?
Ne, jaz trdim, da delamo zabavno oddajo. Na castingih nismo ugotavljali, kdo je dovolj dober, ampak kdo je primeren za nastop v oddaji.

Kaj menite o izjavi psihologinje Ljubice Marjanovič Umek v Vikendu, da otroci v tej oddaji nimajo kaj iskati?
Vedno se sprašujemo, ali je oddaja primerna, ne sprašujemo pa se, ali je dobra. Odgovornost staršev je, da ocenijo, ali je njihov otrok primeren za nastop. V oddaji ni nobenega otroka, ki ne bi bil talentiran. Otroke smo, če starši niso bili dovolj odgovorni, izbirali na podlagi talenta, starše pa smo opozorili, kaj se lahko zgodi, če otrok, ki ima talent, postane zvezda.

Kako boste promovirali sedemletno pevko Lino, če zmaga?
Ona je slavna že zdaj. Promovirali v kakšnem smislu?

Se boste kaj ukvarjali z zmagovalcem ali mu boste dali 50 tisoč evrov in rekli adijo?
Dali mu bomo 50 tisoč evrov, potem pa mora sam kaj narediti za to. S talenti se bomo zagotovo ukvarjali do neke mere, nismo pa glasbena založba ali plesni menedžerji, čeprav je naša ideja, da se naredi nekaj takega, kot je turneja talentov.

Verjetno je v nasprotju z drugimi šovi tu motivacija slava in ne denar.
Slava je motivacija za tiste, ki so se prišli pokazat na oder, za talente pa je motiv, da jih ljudje opazijo, da dobijo zveze ali založbe. Denar je tu motiv za 10 odstotkov ljudi, v resničnostnem šovu pa za 90 odstotkov.

Ali lahko otroku, kot je Lina, uničite otroštvo?
Mi ji ne moremo uničiti otroštva.

Lahko si ga sama?
Ne, lahko ji ga samo starši. Ona je že nastopala in si želi postati pevka. Starši jo tudi usmerjajo in spodbujajo v tej smeri. Mi ji lahko svetujemo, mi smo ji dali priložnost, to ni uničenje.

Kaj mora imeti talent za zmago?
Vse, kar potrebuješ za zvezdo: talent, željo, voljo in predvsem karizmo. Madonna nima ne vem kakšnega talenta, ampak je karizmatična osebnost.

Kateri od tujih šovov talentov se vam je zdel najbolj dodelan?
Američani so polni cukra, Britanci so zelo direktni, Nemci pa zelo sofisticirani. Vsak šov ima svoje kvalitete, kar se tiče vsebine, pa se mi zdi najboljši britanski.

Ste se tudi zgledovali po tem?
Po vsakem malo, ampak vedno stvar poslovenimo.

Kaj ste poslovenili?
Ne gre tako (smeh). V šovih v tujini zelo prodajajo vizualno podobo, ker zvezdništvo tam veliko pomeni. Pri nas zvezdništvo nima takšne konotacije. Britanci so startali na zgodbe – mi pa ne samo na zgodbe enega človeka, ampak cele oddaje. Poslovenili smo tako, da smo gledalcem dali tisto, kar jim je všeč.

Kakšni ljudje so zmagovali v tujih šovih talentov?
Nemci so recimo v finalu stavili na zgodbe ubogih ljudi, zmagal pa je nekdo, ki sploh ni imel nikakršne zgodbe, ker so bili ljudje s tem nasičeni.

Zakaj mislite, da Susan Boyle ni zmagala?
Posebnost in drugačnost sta super, a se ju vsi nekoliko bojimo. Ljudje se zabavajo, smejijo, ampak ali hočeš, da Slovenijo zastopa ta ali resnično talentiran človek – in to, mislim, bo pretehtalo tudi na koncu.

Oddaja igra na čustva ...
Absolutno. In na nacionalni ponos. To nenehno poudarjam, najbolj igra na to.

Ste sami kdaj jokali?
Skoraj. Pri Lini.

Ali ima komisija povsod po dva moška in eno žensko?
Vedno. Ženska ima v oddaji poseben, čustven moment in vzame precej prostora. Če imaš zraven dva moška, ki sta bolj “otročja” in si dovolita več, je ženska glas razuma.

Kje ste našli Lucienne?
Lucienne je v Sloveniji že 18 let in je napisala uspešen evrovizijski komad Energy. Je vrhunska pevka, ima izkušnje in ji leži ta format, zato smo se odločili, da je to svež obraz, ki ga ne bodo ocenjevali po pedigreju, ampak po tem, kako strokovno bo izbirala ljudi.

Ali v Sloveniji ni strokovnjakinj za petje, ki nimajo težav s slovenščino? Zdi se, da je tekmovalci včasih sploh ne razumejo dobro. In zakaj ne govori raje kar v angleščini?
Saj smo v Sloveniji, zakaj bi govorila v angleščini. Tekmovalci jo popolnoma razumejo. Spraševali smo se, ali jo bodo ljudje zaradi te njene pomanjkljivosti vzljubili ali si bodo rekli: “Joj, zakaj se tam matra.” Ona je to napakico obrnila sebi v prid, ker je simpatična in ker je pokazala vsa možna čustva, tako da so ljudje slabo izgovorjavo vzeli za del njene osebnosti.

Marsikdo mi je rekel, da jo je mučno poslušati ...
Verjetno ste se pogovarjali s takimi, ki ne gledajo oddaje (smeh). Če poslušajo vsebino, bodo videli, da ima dobre komentarje, in to je tisto, kar je pomembno.

Ste kaj vplivali na odločitve žirije?
Žirija ni videla nobenega od tekmovalcev, dokler ni stopil na oder.

Res?
Tako mora biti po licenci, ker je to čar presenečenja. Smo pa seveda morali pripraviti žirijo na nekatere od kandidatov, ki so imeli posebno zgodbo, da se ne bi spraševali, kaj je s tem človekom narobe.

Bi bilo za gledanost bolje, če bi bila žirija bolj pasja?
Mislim, da so dovolj pasji. Lu zna biti stroga, Brane (Kastelic, op. a.) malo umirja žogo, Branko pa je tisti, ki brez zadržkov marsikaj pove. Ni potrebno, da bi bili namerno bolj pasji in da bi žalili ljudi.

V javnosti je bilo precej odmevov na to, da ste predizbore izvajali v SNG Drama. Zakaj Drama?
Avdicija je dejansko predstava, kjer ljudje sodelujejo, zato smo potrebovali pravi teater.

Se je SNG Drama kaj upirala?
Moram reči, da ne. Pomisleki so bili pozneje. Žal mi je, da se tako razmišlja. Drama je samo ambient, mi nismo ničesar oskrunili, saj se oddaja ne dogaja v njihovem programu. Mislim, da je to super poslovna poteza ravnatelja, ki ravna kot odgovoren direktor podjetja ter poskuša dodatno tržiti prostore.

Ste načrtovali, da se Talent ne bo pokrival z nogometnim prvenstvom?
Ja, seveda.

Emo so na TVS imeli v času olimpijade. Vi bolj razmišljate vnaprej?
Ja, mi malo bolj razmišljamo, zato smo tudi bolj uspešni.