Med novinarskimi dnevi, kjer se je gnetlo na tisoče novinarjev iz vsega sveta, so bili tudi do zob oboroženi vohuni s kamerami in fotoaparati, ki z novinarstvom nimajo nobene povezave, razen novinarske akreditacije, ki jo nosijo okoli vratu. V posamezne dele avtomobiliov so se vtaknili do najmanših podrobnosti. Težke obtožbe za kraje in grožnje s tožbami so bile na avtomobilskem sejmu del vsakdana. Avtomobili, na las podobni evropskim štirikolesnim zvezdam, so še enkrat več odprli stare rane in vprašanja o kopiranju.


 
Ločimo med dvema vrstama industrijskih vohunov, ki jih redno srečujemo na tovrstnih prireditvah. V prvi vrsti so tisti, ki v roki držijo velik zvezek in pisalo ter v že pripravljene formularje zapisujejo svoja opažanja. Ti ljudje imajo izkušnje, če je treba, bodo avtomobil do potankosti pretipali s prsti, po potrebi se bodo splazili celo pod avtomobil. Naenkrat se lahko okoli določenega modela gnete tudi več vohunov. Tako zbrane podatke pozneje podjetja v želji po skrajšanju mukotrpnega in dragega lastnega razvoja primerjajo in poskušajo razvozlati tehnične ter tehnološke skrivnosti posameznega proizvajalca. V drugo skupino novinarjev vohunov uvrščamo tiste, ki se igrajo fotografe. Njihov glavni pripomoček je kamera oziroma fotoaparat, glavna naloga pa vozilo poslikati iz vseh možnih zornih kotov.

Model, ki je na letošnji razstavi IAA dvignil največ prahu, je shuanghuan CEO, ki ga lahko poimenujemo kar kitajski X5. Kitajski proizvajalec, ki sta ga kopiranja obtožila BMW in Mercedes (v svoji zbirki ima še model noble; kopija smartovega malčka fortwo), se brani, da je imel za proizvodnjo klonov dovoljenje kitajske vlade. Kitajci svoje kopije zagovarjajo tudi s tem, da se noble prodaja le na domačem tržišču, CEO pa le v delih Afrike in jugovzhodne Azije.

Shuanghuan CEO ali BMW X5? © Shuanghuan

BMW in DaimlerChrysler že razmišljata o tožbi proti kitajskim proizvajalcem avtomobilov, vendar pa se ti ne mislijo odpovedati pohodu na evropski avtomobilski trg. Ne ustavijo jih niti slabi izidi na testiranjih, pomanjkljiva varnost ali negativne kritike v številnih medijih. Čeprav smo dobili občutek, da se Kitajci vse bolj zgledujejo po kamikazah, pa lahko pričakujemo, da jim bo morala Evropa v prihodnje odpreti vrata. Vsem je jasno, da se hitro učijo, veliko hitreje od Japoncev in Korejcev.