Kivi izvira iz Kitajske, zato se je najprej imenoval kitajska kosmulja. Zahodnjaki so ga zares odkrili šele v 19. stoletju, leta 1906 pa so ga prinesli na Novo Zelandijo. Tam je po nekaj desetletjih gojenja postal tako priljubljen, da so ga poimenovali po novozelandskem ptiču kiviju, saj naj bi njegova kosmata rjava lupina spominjala na njegovo perje. Okus kivija je svež in poseben, nekateri ga označujejo za mešanico kosmulje, melone in jagod.

Sadeži kivija so podolgovati ovalni in tehtajo med 70 in 130 grami. Pod rjavo dlakasto lupino se skriva zeleno meso z belo sredico in majnimi črnimi semeni. Drevesa kivija rastejo v grozdih na vzpenjalki, ena rastlina pa lahko v enem letu obrodi tudi okoli 12 kilogramov kivijev.

Zakladnica vitamina C
Kivi je prava zakladnica vitamina C, ki je nujen za celjenje ran in zdrav imunski sistem. En sam sadež ga vsebuje več kot je dnevna potreba odraslega človeka. Poleg tega je dober vir kalija, ki nevtralizira visoke vrednosti natrija v zahodnjaški prehrani, zato pozitivno vpliva na krvni tlak. Premore tudi topne vlaknine, ki znižujejo raven holesterola v krvi. Med presnovo maščob namreč nase vežejo holesterol, ki ga telo izloči kot odpadek, namesto da bi ga znova absorbiralo. V njem najdemo tudi vitamin E in magnezij. Kivi utrjuje ožilje in vezno tkivo ter spodbuja delovanje mišic, predvsem srčne mišice. Hranilna vrednost: 100 g mesa sadeža ima 46 kalorij/195 kJ.

Sadež mnogih imen
Kiviji so najbolj okusni presni. Zelo je cenjen tudi kot sestavina sadnih solat in priloga sladicam, puranjemu in piščančjemu mesu, ribam, sirnim ploščam … Seveda lahko iz kivijev naredimo marmelado, kompot, sok in liker. Kivi vsebuje encim, ki razkraja beljakovine, zato ga jedem, ki vsebujejo denimo smetano, dodamo na koncu, sicer se mlečni izdelki sesirijo. Zaradi privlačne zelene barve velja tudi za dekorativen sadež.

Kivije lahko pri nas kupimo skozi vse leto. Njihova trajnost je odvisna od zrelosti, a če kupimo še trde sadeže, jih lahko načeloma izven hladilnika hranimo nekaj tednov.
Države proizvajalke: Nova Zelandija, Čile, Italija, Grčija, Španija, Francija, Japonska, Avstralija, Južna Afrika … povsod, kjer je podnebje dovolj blago.

Še nekaj imen za ta čudoviti plod narave: trtna hruška, sončna breskev, lesna jagoda, dlakavo sadje, nenavaden sadež ali čudežen sadež.