Gelato! Nobeno potovanje v bello Italio, pa naj gre za nekajurno nakupovalno potovanje v Trst, dolgo potepanje po Toscani ali počasen "road trip" po Siciliji, ne mine brez sladoleda. Italijani so na svoje sladolede upravičeno ponosni. A pozor, tudi v Italiji se lahko zafrknete in končate s povsem (pod)povprečnim sladoledom v kornetu. Kako torej najti najboljšega? V kateri gelaterii naročiti najljubše kepice? Katere okuse izbrati? Vsi sladoledi namreč še zdaleč niso narejeni enako!

Žive barve? Nikar!
Za začetek namig – ne dovolite, da vas premamijo žive barve! Saj ste že kot otrok strmeli v turkizni sladoled in ga zahtevali samo zaradi barve, potem pa niste niti vedeli, kako bi opisali njegov okus. Žive barve so največkrat posledica umetnih barvil in okusov, zato nikar! V Italiji sladoled jedo vsi in v vrsti pred gelaterio eden ob drugem čakajo belolasi domačini, ki opravljajo Berlusconija, in turisti, ki jim je čisti vseeno, kdo sedi na stolčku italijanskega premierja. Sprehajanje s kornetom in nekaj kepicami v roki je pač eden od "najbolj italijanskih trenutkov". Ki si ga lahko privošči vsak – užitek stane nekaj evrov!

Ko ste v Italiji, delajte kot Italijani ... Italijanski moment s sladoledom čaka! © iStockphoto

Včasih pozabite na čokolado!
Osnovni sestavini italijanskega gelata sta mleko (ki ga včasih zamenja voda, predvsem v sadnih sladoledih) in sladkor, nato pa sledi dolg seznam dobrot, ki sladoledu dajejo okus – čokolada, oreščki, kava, piškoti, sadje, vanilija ... Okuse, ki so jih najprej jedli Italijani, so "uvozile" tudi druge dežele. Čokolada, pistacija, lešnik, vanilija in kava imajo hude tekmece – straciatella, tiramisù, caffè in gianduia je le nekaj najbolj razširjenih nesadnih okusov, ki se jim vsako leto pridružijo novi. Med sadnimi pa gredo nekako najbolje v promet limona, jagoda, borovnica in gozdni sadeži. Se vam seznam ne zdi nič posebnega? No, vsaka prava gelateria ponuja še kak okus, "ki ga pri sosedu nimajo", sicer pa skrivnost ni v številu okusov, ampak v sladoledu.

Kje se postaviti v vrsto?
Dolga vrsta pred gelaterio je skoraj zagotovo znak, da je sladoled dober. Ne ustrašite se čakanja in stopite v vrsto. Dober znak je, če v njej čaka veliko domačinov, ki sicer sovražijo vrste, a za odličen sladoled so se pripravljeni žrtvovati. Če zagledate "opozorilo", da je sladoled "fatta in casa", ste na pravem mestu. Znak doma narejen namreč lahko izobesijo samo tam, kjer sladoled res izdelujejo na licu mesta. Če pa doma narejenega ne najdete, raje izberite sladoled v kovinskih banjicah kot tistega v plastičnih – te so namreč skoraj zagotovo dokaz masovne proizvodnje. Čeprav je tudi sladoled, ki ga kupite v banjicah v trgovini, v Italiji večinoma nadpovprečen. In seveda hočete sladoled brez umetnih barvil. Trik: če je bananin sladoled živo rumen, takoj poberite šila in kopita! Če pa je odtenek nekoliko sivkast, ostanite.

Preberite še:

Deset najprijaznejših dežel Kdo je najbolj umazan in kdo najbolj dolgočasen? V Franciji se poljubljajte kot Francozi

"Voglio un cono di ..."
Kaj je še dobro vedeti? Kako poteka "operacija sladoled"! Najprej si oglejte iz izberite okuse, nato pa se postavite v vrsto pred blagajno. Na blagajni povejte, koliko kepic želite in v kaj – v kornet, sladki kornet, lonček ... Plačajte, nato pa se z računom postavite pred vitrino in kmalu boste na vrsti. Praviloma torej najprej plačate, nato šele naročate! Če vas odrivajo neučakani in nevljudni tekmeci, pa jih brez slabe vesti odrinite nazaj. In nikar se ne bojte poskusiti novih okusov. Vsaj enkrat pozabite na vanilijo in čokolado, vprašajte, kaj je specialiteta hiše, ali naročite kar tistega, za katerega še niste slišali. Sivka mogoče? V najbolj obleganih gelateriah vas bodo razumeli, če boste naročili v angleščini, a bolj zabavno je po italijansko! "Voglio un cono di tiramisù!"