Otroci, ki jih starši vzgajajo z udarci, težje ločujejo, kaj je prav in kaj ne, in bolj verjetno je, da se bodo za hrbtom staršev grdo obnašali. Zakaj? Ker taka kazen ne vzgaja, ampak vceplja strah samo pred človekom, ki ga kaznuje – ni pomembno, kaj počnem, samo da me očka ne vidi. Izognite se torej slabim platem telesnega kaznovanja in namesto tega izberite učinkovito metodo, ki bo imela dolgoročne učinke.

Bodite odločni, vendar prijazni.
Otrok bo bolj verjetno slišal, kaj mu govorite, če mu vse poveste z normalnim tonom in hitrostjo ter z normalnimi poudarki. Tako bo dobil zaupanje v to, kar mu boste povedali.

Naredite premor.
Nič ni narobe, če rečete: "Zdajle sem preveč jezen, da bi se pogovarjal o tem. Pogovorila se bova čez nekaj minut, ko se pomirim." Ta odmor naj res traja le nekaj minut. Če boste s pogovorom predolgo odlašali, bo otrok pozabil, da je sploh naredil kaj narobe.

Učite otroka.
Namesto da bi otroka kaznovali za grdo obnašanje, ga raje naučite, da se bo obnašal lepo. Recite na primer: "Ni mi všeč, če rolko puščaš sredi veže. Lahko bi se zgodilo, da bi kdo stopil nanjo in se poškodoval. Ko se nehaš voziti z njo, jo pospravi v omaro. Kako ti lahko pomagam, da si boš to zapomnil?"

Bodite pozitivni.
Zahtevo, napotek ali ukaz lahko poveste na več različnih načinov. Izberite pozitivnega. Namesto da bi rekli: "Kolikokrat ti moram še reči, da si pojdi umit zobe?", recite raje: "Zdaj si lepo umij zobe, potem pa me pokliči, da te pokrijem in ti zaželim lahko noč."

Otroku ne grozite, ampak pojasnjujte.
Če otroku v preprostih besedah razložite, zakaj se mora obnašati, kot zahtevate od njega, mu s tem daste tudi dober razlog, da vas bo prihodnjič ubogal. Grožnje pa so najpogosteje prazne obljube.

Ne dovolite si, da bi se razjezili.
Jeza se ponavadi kopiči. V prvem trenutku, ko se razjezite, vaš bes še ni tako hud, kot je čez nekaj minut. Bolj ko razmišljate, kaj je ušpičil vaš najmlajši, bolj jezni postajate. Zato se morate zavestno zadrževati. Ne dovolite, da bi vas otrokova napaka povsem prevzela. Raje naj bo priložnost za novo lekcijo.

Bodite spodbudni.
Da bi se izognili prepirom, lahko že vnaprej poskrbite, da bo otrok bolj pripravljen sodelovati. Namesto da bi njegovo igro prekinili v trenutku, mu predlagajte tole: "Čas je, da greva. Še enkrat se spusti po toboganu, potem pa bova pohitela domov."

Bodite prilagodljivi.
Živimo v demokratični družbi in otrok ima svoje pravice. To pa pomeni, da ni pravega razloga, da bi vedno in povsod za vsako ceno morala obveljati vaša beseda. Kadar ne gre drugače, bodite neomajni, a včasih lahko dovolite otroku, da pogleda risanko do konca.

Izogibajte se borbi za premoč.
Nič ni bolj nekoristnega in neprijetnega, kot je spopad dveh trmastih značajev. Temu se lahko izognete tako, da otroka zaprosite za pomoč pri reševanju težave. Recite na primer: "Imam težavo, pa ne vem, kako naj jo rešim. Rada bi, da vsak dan oblečeš svežo, čisto majičko, ti pa vztrajno oblačiš samo eno, ki je že umazana. Kako bi lahko rešila to težavo?" Otrok bo ponosen, ker bo lahko rešil problem.

Bodite pametni.
Starši se pogosto lotijo reševanja težav na vselej enak način, ne glede na to, ali je uspešen ali ne. Če vaš način ni učinkovit, ga spremenite. Veliko laže in hitreje boste spremenili svoje postopke kot pa otroka.