Pred dvobojem s Tjašo je Majda spregovorila o svoji težki preteklosti in upanju, da bo po številnih padcih tudi zanjo končno posijalo sonce.

"V življenju sem zmagala že dvakrat. Po prvem zakonu sem se pobrala in tudi po drugem. Moj prvi zakon je trajal le tri leta in pol. Nato je bolezen naredila svoje. Mož je imel raka na pljučih in umrl pri 26. letih. Takrat sem ostala sama s triletnim sinom. Po štirih letih sem spoznala novo ljubezen, imela sem ga neizmerno rada, zato sem tudi toliko let ob njem trpela. Mislila sem, da ga bom lahko spremenila, a ga nisem mogla. Večkrat me je pretepel, sploh kadar je bil v vinjenem stanju. Ko je bil trezen, je bil v redu oče in mož. Sina sva lepo vzgajala. Ko so bili v igri alkohol in njegovi prijatelji, je bilo pa kruto,“ je povedala Majda.

Njen prvi mož pa ni edina oseba, ki jo je mnogo prezgodaj izgubila … "Vnukinja niti dve leti ni bil stara … Snaha je hodila v službo, imela je prosti vikend. Bila sem pri njima. Rekla mi je: 'Majda, mene tako glava boli.' Sama se je odpeljala v Celje v zdravstveni dom, nato sama v bolnišnico. Zadnji klic iz njenega telefona je bil od zdravnika, ki je povedal, da so jo dali v umetno komo in odpeljali v Ljubljano. Zgodilo se je na materinski dan. V glavi ji je počila žila. V Ljubljani, ko smo videli, da ji ni več pomoči, sem jo prijela za roko in rekla: 'Pazila bom nanjo.' Dvakrat je z glavo odkimala, ko sem jo držala za roko. Ne vem, kaj je mislila, morda, da ne bo umrla in da se bo borila?“

A usoda ji ni bila naklonjena. Majdina snaha je umrla 13. aprila. Njena vnukinja jo je nekoč prosila, naj ji pripoveduje o njej. Majda ji je povedala, da je po mami podedovala značaj. "Rekla mi je: 'Veš, česa ne bi rada? Ne bi rada tako hitro umrla kot mamica.'“ ji je na to odgovorila vnukinja. Srce parajoče ...