Knjiga z naslovom Jadovno – kompleks ustaških logora 1941 zajema študijo in popis identificiranih žrtev ter zbornik dokumentov s fotografijami in pričevanji preživelih. Knjigo so predstavili v Beogradu, avtor Đuro Zatezalo pa je gradivo zanjo zbiral od leta 1950 do leta 1991, ko je pobegnil s Hrvaške. Uspelo mu je dokumentirati likvidacijo več kot 40.000 moških, žensk in otrok, od tega 30.012 oziroma 95 odstotkov Srbov, 1998 oziroma pet odstotkov judov in 113 Hrvatov in drugih antifašistov.
 
Mesto smrti, strahot in težkih spominov
Jadovno je bilo odprto taborišče, kamor so žrtve privedli pred jame in jih tam pobili ali zaklali. Zatezalo je odkril, da je bilo samo v Gospiću likvidiranih 3865 ljudi.

Kompleks taborišč Jadovno je deloval pred sistemom taborišč Jasenovac, kjer se je začelo sistematično uničevanje pripadnikov drugih religij in narodov v imenu ustvarjanja "čistega hrvaškega prostora in nacije". V Jadovnu je bilo od 11. maja do 22. avgusta leta 1941, ko so ga prevzele enote fašistične Italije, likvidiranih več deset tisoč Srbov in judov.

Jadovno je delovalo 90 dni, poleti leta 1941, v Gospić so tedaj na dan pripeljali po tisoč ljudi. Zadnjo skupino so pobili avgusta. Največ žrtev je bilo med Srbi, judi in drugimi, ki niso bili po volji ustaškemu režimu. Največ žrtev so umorili in vrgli v kraške jame, imenovane bezdanke.

Med judovskimi žrtvami je bilo največ mladine, ki so jo kot bodočo intelektualno elito ujeli na samem začetku genocida. V Jadovnu so leta 1956 postavili spomenik kiparja Vanje Radauša v spomin na več tisoč žrtev, v začetku 90. let pa je bil porušen.