V običajnem pogovoru ali sestanku s kolegi se vedno najde nekdo, ki ''pametuje'' – gotovo se spomnite niza situacij, ko ste vi ali nekdo drug predstavili razdelano idejo, pa se je vedno našel kdo, ki je moral dodati ''še nekaj''. In to običajno skupaj z besedo ''jaz''. To ni redkost, pogosto vidite pametne ljudi, ki želijo pokazati svoj ostri um, dodati nekaj več, uvideti tisto majhno podrobnost, ki bo pospešila vso zadevo (vi pa je niste opazili). Ali pa šefe, ki čutijo potrebo, da dajo svoj prispevek, na račun dela drugih, seveda.

Izboljšanje ali ''izboljšanje''?
Idejo razvijate mesece, veste, da je dobra, in jo predstavite nadrejenemu s pripravljenimi odgovori na vsa mogoča vprašanja. Toda namesto zelene luči vidite, kako mršči čelo, oči mu od koncentracije temnijo, samozadovoljnemu nasmehu pa sledi nekaj kot ''Zelo dobro, toda bilo bi odlično, če ...''  To seveda ne pomeni, da šefov dodatek ne bi izboljšal stvari, a morda pomeni ponovno večmesečno delo, k rezultatu pa bi pripomoglo le nekaj odstotkov. Ko ideja preide v ''lastništvo'' drugega, pa tudi izgubite voljo, kajne? Je teh nekaj odstotkov vrednih izgube motivacije in volje za uresničitvijo ideje? Ni. Zato je v takšnih primerih bolje molčati o ''izboljšanju''.

Preden boste imeli naslednjič na sestanku spet kaj dodati (komentar, predlog), se vprašajte: ''Bo to v večji meri vplivalo na izboljšanje stvari ali bo bolj vplivalo na upočasnitev procesa, dodatne naloge, dolgotrajnejše delo in upad motivacije?'' Iskreno se vprašajte, ali bo vaš komentar vplival na učinkovitost dela celotne ekipe, ali pa le želite pokazati, da ste pametnejši od drugih.

Kar je najboljše – ''pametovanje'' se opazi. In ni prijetno za tiste, ki to počnejo, niti za tiste, ki jim je namenjeno. Pravzaprav namesto izboljšanja ustvarja zelo močan odpor.