Po vikendu nabiranja moči, ki smo jih izgubile v silvesterski noči, smo bile punce v ponedeljek pripravljene na zimske razprodaje. Veliki plakati, na katerih privabljajo različni odstotki znižanja cen so kar klicali vse ljubiteljice cunjic, čeveljc in dodatkov. Deklet, ki si prvi dan razprodaj vzamejo prosto, je sicer vsako leto manj, a mnoge nakupovalna mrzlica vseeno prevzame.

In tisti dan na račun nizke cene kupimo premajhne obleke, v upanju, da bomo izgubile kakšen kilogramček, prevelike plašče, ker mislimo, da bodo debeli puloverji pod njimi napolnili prostor, čevlje, za katere mislimo, da bodo po nekaj nošenjih postali udobnejši, in torbice, ki ne pristajajo nobeni naši obleki, a vemo, da bomo to še kupili. Če ne zaradi tega, ker jo potrebujemo, pa zgolj zaradi torbice.

Če smo pred razprodajami mislile, da potrebujemo le par zimskih čevljev, smo po obhodu trgovin prepričane, da je v naši omari polno neuporanih in predvsem netrendovskih oblek, ali še huje, da jih nimamo prav nič. Želje narastejo in vedno bolj smo prepričane, da vse tudi potrebujemo. Za novo leto sklenjena zaobljuba o tem, da bomo manj zapravljale in raje varčevale, je v trenutku pozabljena.

Najbolj žalostno je, da naše potrebe po vseh opravljenih nakupih ne bodo potešene, ampak bo želja po nakupovanju in zapravljanju le naraščala. Zato si še pred odhodom v šoping recite, da je lepše in bolje uživati v manj natrpani omari in v skrbno izbranih kosih oblačil. Zaradi polnih vrečk cunj, ki smo jih, roko na srce, kupile zaradi nizkih in privlačnih cen, bomo imele slabo vest, medtem ko nas bo en kvaliteten kos oblačila povsem zadovoljil.