Nekatere pasme in pasji posamezniki so bolj nagnjeni k čistoči kot drugi, a kopanju se skoraj ne da
izogniti. Štirinožci – na srečo ne vsi – so celo tako predrzni, da se z veseljem
povaljajo oziroma "odišavijo" v stvareh, ki smrdijo, kot da bi razpadale že tri leta, in jih s
svojim pozornim smrčkom brez težav najdejo. Ko krtačenje in česanje torej nista dovolj, saj smradu
ne preženeta, je čas za kad.
Končali boste mokri
A ker psi kopanja načeloma ne marajo, se stvari hitro zapletejo. Če imate vrt, lahko
najboljšega prijatelja poleti okopate zunaj (a voda naj ne bo premrzla), pozimi pa bo trpela vaša
kopalnica. Večji kot je pes, bolj bo "po končanem dejanju" kopalnica umazana in mokra, vse prej kot
suhi pa boste tudi vi. Kopanje psa niti po naključju ni polurno uživanje v dvoje v mehurčkov polni
kopeli. Veliko lažje boste opravili, če psa preprosto oprhate. Že prej si pripravite kupček velikih
starih brisač in šampon. Pasjih šamponov v trgovinicah za male živali ponujajo veliko – za
kratko, resasto, dolgo dlako ... Nikakor pa ne morete zgrešiti s šamponom za občutljivo kožo.
Vsi v kopalnico!
Psa morate najprej zvabiti v kopalnico. Njihove "nadnaravne" sposobnosti jim namreč povedo,
da se bliža mučenje in da je čas za beg in skrivalnice. Čivavo ali jazbečarčka boste brez težav
dvignili in položili v kad, če pa ste ponosen lastnik zares ogromnega psa, je pred vami miselni
izziv, kako upornika spraviti v kad – zelo verjetno boste potrebovali pomoč, medtem pa lahko
brez slabe vesti razmišljate, zakaj niste izbrali "psa na baterije". Ko je kuža končno v banji, ga
zmočite z mlačno vodo in nežno našamponirajte – začnite pri vratu in se pomikajte proti repu.
Posebno pozornost namenite podpazduham in zadnjici, obraza pa ne šamponirajte. Nato ljubljenčka
zares dobro sperite in če je voda še vedno umazana, šamponiranje ponovite. Zavozlano dlako bo vsaj
poskušal razvozlati dober pasji regenerator (če je pes popolnoma vdan v usodo, mu vozle poskušajte
razčesati).
|
|
|
|
Vmes se bo kuža najbrž začel upirati, poskušal pobegniti iz banje in se divje otresal – nadaljujte brez milosti, saj poti nazaj ni več. Ves čas pazite, da voda ne pride v ušesa in oči. Ko ste prepričani, da ste sprali vse ostanke šampona, psu dovolite, da se otrese, nato pa ga temeljito otrite z brisačo ali dvema. Malčke lahko v brisačo kar zavijete. Psi s kratko dlako ne potrebujejo bližnjega srečanja z "zmajem, ki piha vroč zrak", dolgodlake pasme pa je zelo priporočljivo posušiti s sušilnikom za lase, ki ga nikoli ne nastavite na najvišjo temperaturo (sušilniki, ki jih prodajajo v pasjih trgovinicah, so manj vroči kot "človeški"). Vsi kosmatinci pa naj po kopanju še nekaj ur ostanejo v stanovanju, le poleti jim dovolite na prosto, saj bodo zunaj suhi hitreje.
Da bo bolje videl in slišal
Ušesa čistite najmanj enkrat na mesec, tudi če psa sicer kopate redkeje. Vzemite kosem vate, navlažite ga z mlačno vodo ali posebno tekočino za čiščenje ušes, ki jo dobite pri veterinarju ali v trgovini s pasjimi pripomočki, nato pa nežno očistite uho. Tudi kotičke oči očistite s koščkom vate (oči psov nekaterih pasem boste morali čistiti zelo pogosto).
Kako pogosto si boste privoščili mokro pasjo zabavo v kopalnici, je odvisno od marsičesa. Nekatere pasme naj bi zaradi njihove dlake kopali čim redkeje, a če se bo vaš najdražji odločil za "parfumiranje" v blatu ali mrhovini, vam res ne preostane drugega kot pomoč vode in šampona. Srečno!