Zmotno je razmišljanje, da lahko sadje uživate v neomejenih količinah. Tako kot z vsemi živili tudi s sadjem ne gre pretiravati, saj vsebuje veliko sadnega sladkorja, ki pa v nasprotju s klasičnim belim sladkorjem v telesu deluje drugače. Čeprav v krvi ne dviguje ravni inzulina in ne obremenjuje trebušne slinavke, pa možganom ne sporoča informacije, da smo siti. Prav zaradi tega lahko hitro prekoračimo priporočljive dnevne količine sadja, ki je dve enoti sadja in tri enote zelenjave na dan.

Namesto belega sadni
Sadnega sladkorja ali fruktoze ne zaužijemo le s sadjem, ampak se uporablja tudi kot nadomestilo za beli sladkor, zanj pa se odločajo predvsem sladkorni bolniki. Okus fruktoze se od okusa belega sladkorja razlikuje, zato se je nanj treba navaditi. Čeprav velja za bolj zdravo različico sladkanja, pa ga je lansko jesen zasenčila raziskava, ki so jo predstavili nemški strokovnjaki za prehrano na univerzi v Stuttgartu. Ugotovili so, da je krivec za debelost pri otrocih lahko tudi sadni sladkor. Med raziskavo so otroci, ki so v določenem obdobju zaužili manj sadnega sladkorja, izgubili odvečne kilograme.

Koliko sladkorja se skriva v sadju, poglejte v galeriji.