Navadno je prvi komentar, ko ljudje vidijo otroka znancev, nekaj v slogu: "Tole je pa čisti očka!" ali pa: "Poglej jo, izrezano mamico." A včasih se rodijo tudi otroci, ki se zdijo, kot bi bili poštarjevi. Ne skrbite – predvsem moški – ne pomislite takoj na najhujše. Vaš otrok je le izrazita genska mešanica svojih  prednikov.

Čigav je nos?
Ne morete namreč vedeti, katere gene bo otrok nasledil. Lahko ima prekrasno postavo mame, očetova štrleča ušesa in dolg nos, za katerega pa se vama s partnerjem tudi sanja ne, od koga bi ga lahko podedoval. Če nihče v družini nima takega nosu, potem prelistajte albume s fotografijami vaših prababic in pradedkov – morda najdete izvornega "krivca" za obliko nosu svojega malčka. Nikoli namreč ne morete vedeti, kateri prednik se bo pokazal v vašem otroku, saj vedno obstaja možnost genske zmešnjave.

Kaj pa barva oči?
Ko se bo vaš zakladek rodil, bo imel po vsej verjetnosti modre oči, vendar se bo pri njem kaj kmalu razvil prigment, ki bo dal očem barvo, ki jo je otrok podedoval po mami in očetu. Barvo oči pri vsakem človeku določa par dveh genov. Obstaja gen za modre oči, ki je recesiven (R), in gen za rjave oči, ki je dominanten (D). Če ima nekdo tako gen za modro barvo kot tudi gen za rjavo barvo (DR), potem bo prevladal gen za rjavo barvo in oči bodo rjave. Če ima neki človek oba gena za modro barvo (RR), potem bo modrook, če dva za rjavo (DD) pa jasno rjavook. Potomci od vsakega starša naključno podedujejo po en gen. Značilnost recesivnih genov je, da se lahko dedujejo iz roda v rod, ne da bi vedeli zanje, dokler se nekoč ne skombinirajo z ustreznim partnerjevim recesivnim genom in določena lastnost spet pride do izraza. Vam še vedno ni jasno?

Izvolite primer: Vaš partner ima rjave oči, prav tako kot vi. Če imata v svojih kromosomih oba tudi recesivni gen za modre oči (DR), potem je čisto možno, da bi kateri od vajinih otrok podedoval prav kombinacijo dveh recesivnih genov (RR). Tako bi nasledil modre oči vajinih prednikov.
In še drugi primer: Če imata oba s partnerjem modre oči, bo otrok zagotovo modrook. Dva modrooka človeka v svojem naboru genov namreč nimata dominantnega gena za rjave oči. Ta lastnost se potemtakem ne more od kje podedovati, zato ne moreta imeti rjavookega otroka. Razen v izjemno redkih primerih, ki skorajda niso vredni omembe.

Podedovana nadarjenost
Nekateri znanstveniki trdijo, da naj bi bila polovica značaja podedovanega, medtem ko se drugi tudi s tem ne strinjajo, saj menijo, da je značaj odvisen od delovanja okolice na otroka. No, vsekakor pa drži, da otrok od svojih staršev deduje nadarjenost za glasbo in določen količnik inteligence.