Simpozij se je začel včeraj popoldne na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), povod pa je poklon utemeljitelju primerjalne književnosti kot znanstvene discipline, Antonu Ocvirku. Namen simpozija je na znanstveno-strokovni način pregledati Ocvirkovo delo, osvetliti njegov pomen za slovensko literarno vedo in ga postaviti na ustrezno mesto v razvoju primerjalne književnosti ter očrtati današnje stanje te discipline v Sloveniji in po svetu.

Pod Ocvirkovim vodstvom je zraslo več generacij komparativistike, pomembno vlogo pa je imel tudi pri organizaciji znanstvenega raziskovanja in publicistike. Urejal je Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, zbirko Sto romanov in Literarni leksikon. Kot znanstvenik se je oblikoval pod odločilnim vplivom francoske komparativistične šole, seznanjal se je z večino takratnih glavnih usmeritev literarne vede, s prenovljenim pozitivizmom, nemško duhovno zgodovino, marksistično literarno sociologijo, rusko formalistično šolo, romanistično stilistiko, pa tudi z vso dotedanjo prakso slovenske in slovanske literarne in kulturne zgodovine. Selektivno je prevzemal njihove posamezne sestavine, jih preoblikoval in razvil svoj model primerjalne literarne zgodovine, je dejal predstojnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Darko Dolinar.

Ocvirk je bil svobodomislec, odprt za samokritiko, ni bil ateist, ampak agnostik. Pri filozofskih temeljih, ki jih je vnesel v primerjalno književnost na Slovenskem, se je navezoval predvsem na pozitivizem; literarno vedo je hotel graditi na zanesljivih virih, s stališča pozitivističnih načel je kritiziral vse, kar je bilo ahistorično. Navezan pa je bil tudi na filozofijo življenja, ker je dajal pomen doživljajskosti v doumevanju literarnih del, je v svojem prispevku poudaril literarni zgodovinar Janko Kos.

Razpravljavci se bodo na simpoziju med drugim dotaknili tudi Ocvirkovega pojmovanja literarnega dela, njegovega pogleda na Kosovela in njegovega urednikovanja zbirke Sto romanov, današnji del srečanja pa je bil v glavnem namenjen trenutnemu stanju, dilemam in nadaljnjemu razvoju primerjalne književnosti.