Ko je Eva Braun snemala Hitlerja in sebe, si je domišljala, kako bo Hollywood (in z njim ves svet) po vojni navdušen nad domačimi posnetki zmagovalca, sama pa bo presegla svojo idolko Leni Riefenstahl. Resnici na ljubo so poznavalci njeno snemanje dobro ocenili in odlično je, da je posneti material shranila tako, da so ga našli ameriški vojaki – ne pa kdo, ki bi ga uničil. Tako 65 let pozneje v odličnem francoskem dokumentarcu Hitler skozi oči Eve Braun vidimo marsikaj, ironično pa je Eva Braun na svojih lastnih posnetkih izpadla kot navadna avša. Svoje sta seveda naredili režija in spremna beseda, pa vendar. Če bi Eva Braun še živela, se gotovo ne bi hotela gledati.

Mistike hotela Palace, drugega dokumentarca na TVS, ki sem se ga veselila dva tedna po Evi Braun, kljub napovedi niso predvajali. Uradni razlog za umik so neurejena razmerja med naročnikom filma Istrabenz hoteli in Adeo filmom, podjetjem režiserke Janje Glogovac. Pravi razlog pa naj bi bila minuta dokumentarca, v kateri nastopa Igor Bavčar, ki je bil v času snemanja na vrhu Istrabenza. Glogovčeva je izjavila, da so od nje celo zahtevali, naj Bavčarja izreže, čeprav je govoril le o prenovi hotela. Najbrž niso hoteli, da njegova takratna mogočnost izpade bizarno in najbrž si tega ne želi niti sam. A je ta vlak že odpeljal. Bolje je paziti na svoje poze sproti. Kamere namreč posnamejo vse, tudi tisto, kar bi kasneje morda raje skrili.