Postavitev v razstavni dvorani, ki na desetih panojih predstavi najpomembnejše mejnike v Kovačičevem življenju, v šestih vitrinah pa njegovo literarno delo, je opoldne odprl pisateljev sin, glasbenik Jani Kovačič.

Kot je dejal Jani Kovačič, je razstava v NUK doslej največja razstava, posvečena njegovemu očetu. Na kratko je povzel očetovo življenjsko zgodbo in očeta označil kot "zelo discipliniranega in delovnega pisatelja", kot človeka, "predanega pisanju", zaradi česar so bili, kot je v šali dejal, vsi okoli njega "žrtve njegovega pisanja".

Med Kovačičevimi

pomembnejšimi deli so romani Deček in smrt, Resničnost, Pet fragmentov in Prišleki (I.–III.), cikel črtic Ljubljanske razglednice, zbirki novel Ključi mesta in Sporočila v spanju, ustvaril pa je tudi vrsto del za mlade. Za svoje delo je prejel vrsto pomembnih nagrad, leta 1973 Prešernovo nagrado.

Zadnje mesece pred smrtjo je bil njegov oče "jezen na ves svet", saj je imel verjetno še veliko načrtov, je še dejal Jani Kovačič in dodal, da se bodo nekateri uresničili še po očetovi smrti.

Tako bo po besedah avtorja razstave Mihaela Glavana izšla nova knjiga Lojzeta Kovačiča, iz pisateljeve rokopisne zapuščine, ki je že skorajda v celoti zbrana v NUK, pa se bo po Glavanovih besedah zagotovo nabralo gradiva še za eno ali dve knjigi.

Glavan je Lojzeta Kovačiča označil kot "morda največjega slovenskega prozaista", ki je pisal o "pravi resničnosti, ki jo vsak zagleda v sebi, jo lahko živi in zapiše", literaturo Lojzeta Kovačiča pa je Glavan označil za "tako močno, da bo preživela vse čase".