Se bo gledanost Supermodela Slovenije lahko primerjala z gledanostjo oddaj tipa Ameriški top model?
Primerjava je sicer logična, vendar le do te mere, da gre v vseh naštetih oddajah za izbor supermodela. Nikakor pa ni primerljiv proračun, tudi koncepta oddaj se razlikujeta. Prav tako je ameriško občinstvo težko primerjati s slovenskim.

Prikažejo tovrstni šovi pravo sliko manekenskega dela?
V naših oddajah se bomo vsekakor potrudili prikazati karseda realno sliko modnega dogajanja.

Kakšna je ciljna publika oddaje?
Želimo si, da bi oddajo spremljalo čim več gledalcev, tako dekleta kot fantje, stari in mladi.

Je pri delu modela pomembnejši prirojen talent ali velika mera želja in vztrajnosti?
Kombinacija naštetega. Je pa mera vztrajnosti zelo pomembna, saj je v tem poslu veliko zavrnitev, za katere je dobro, da jih preneseš samozavestno in z optimizmom.

Tiste, ki imajo pogoje, da postanejo model, se menda običajno sreča po naključju na cesti ...
Res je, velikokrat se tista dekleta, ki imajo, kar iščemo pri vrhunskih modelih, skrivajo doma. Za to pa smo scouti, da jih poiščemo in predstavimo svetu mode.

Katere so največje zmote o manekenstvu in delu modelov?
Veliko modelov na začetku ne računa na natrpan urnik, veliko je stresa, ogromno vložene energije. Predsodkov površnih opazovalcev modnega sveta pa je ogromno, in če sem iskrena, o teh na dolgo ne razpravljam.

Veliko ljudi iz modnega sveta se strinja, da je prevelika suhljatost v modnem svetu velika težava.
Modni kreatorji delajo oblačila za suhe, modelom tako ne preostane drugega, kot da so suhi tudi sami. Glede prehranjevalnih motenj mislim, da so prisotne že precej časa. V zadnjem obdobju se o tem več govori, kot se je nekoč. Prav je, da se izpostavljajo težave in da družba teži k zdravemu načinu življenja, nikakor pa ni prav, da se pri teh vprašanjih brez pomisleka kot krivca kaže na svet mode.

Katera je za vas ta trenutek najuspešnejša manekenka in model?
V Sloveniji Barbra Petarka, v tujini pa Nuša Šenk in Ana Colja.