Vnetje in propad obzobnih tkiv s svojimi strupi in prek imunskega odgovora organizma povzročajo bakterije, ki se nabirajo ob robu dlesni. Sprva je vneta le dlesen (gingvitis), nato pa so prizadeta tudi preostala obzobna tkiva.

Poglavitni vzrok vnetja in razgradnje obzobnih tkiv so bakterije v mehkih zobnih oblogah, ki se lepijo na zobe in dlesen. Starejše in debelejše kot so obloge, nevarnejše bakterije obzobnih tkiv so v njih. Zaradi sestavin v slini lahko mehke zobne obloge tudi poapnijo, kar je na zobeh vidno kot zobni kamen, na katerem se zobne obloge nabirajo še hitreje. Glavna kritična mesta, kjer se nabirajo mehke zobne obloge, so: rob dlesni, medzobni prostori ter mesta pod mostovi in okrog zobnih vsadkov. Bakterije povzročijo vnetje, ki sprva prizadane dlesen, pozneje pa tudi preostala obzobna tkiva. Posledica tega je tudi spremenjena barva dlesni – iz bledo rožnate preide v rdečo barvo, hkrati pa dlesen oteče in ob dotiku zakrvavi.

Kdaj pa govorimo o parodontalni bolezni? Pri parodontalni bolezni gre za razgradnjo kosti in tkiv, ki držijo zob v čeljusti. Med zobom in dlesnijo se namreč pojavijo obzobni žepki, posledica tega je slab zadah iz ust, zobje postanejo daljši in občutljivi, začnejo pa se tudi majati. Vnetje obzobnih tkiv običajno napreduje brez bolečin, a njegov končni rezultat je izguba zob.

Ko so strukture zoba prizadete, je tkiva nemogoče vrniti v začetno stanje, a s pravilnim zdravljenjem je bolezen le možno ustaviti. Če imate omenjene težave, zato čim prej obiščite zobozdravnika, vsekakor pa lahko veliko naredite že sami, tako da si priskrbite kakovostno zobno ščetko z velikim številom finih ščetin, ki bodo odstranile zobne obloge. In še en nasvet – svoje zobe redno nitkajte!