Večna anomalija v družbeno-političnih sferah slovenskih tal tokrat predstavlja sklop dogajanj, obsegajoč multimedijsko razstavo, venček koncertov in simpozij, naslovljen Red District Symposium (Past Perfect - Future Tense). S kančkom sreče in dovoljšnjo merico odobravanja tamjkajšnih oblasti, pa jim uspe še nekaj načrtovanih prostorskih instalacij v Termoelektrarni Trbovlje in LaFarge Cementarni Trbovlje.

Prvi vtis včerajšnjega koncerta so že pred vhodom v prizorišče Delavskega doma podali najzvestejši privrženci zasedbe iz raznih koncev sveta, odeti v temna uniformirana oblačila in raznovrstno Laibach simboliko, s tesno ob glavi počesanimi lasmi in rdečimi kravatami.

Koncertni del se je odvijal v luči impresivne mistične drže nastopajočih, pospremljenih z udarnimi vizualizacijami in odličnim ozvočenjem. Tako smo bili priča dvournemu sprehodu skozi njihovo glasbeno pot - vse od osveženih konstrukcij pesmi Mi kujemo bodočnost, Brat moj in Ti, ki izzivaš do ameriške in turške himne predzadnjega albuma, Volk. Ob prvih taktih komada Tanz Mit Laibach, nekje v drugi polovici, se je dvorana končno uprla ugodju rdeče oblazinjenih stolov in ga pospremila poplesavajoče, nekaj vztrajnejših pa se tovrstnemu konformizmu ni vdala več do konca večera, ko je v prostoru odzvenel še zadnji plosk rok.

Vso opravo z morebitnim lastništvom potnega lista države NSK ob stran, najvišjo stopničko privrženosti si nedvomno zasluži tisti, ki bo posegel po nekaj kvadratnih metrov velikemu mozaiku, izobešenemu na razstavnem prostoru pred Slavčkovo sobo, ki se v času obletnice, brez heca, prodaja v vrednosti slabe četrtine milijona evrov.