Občutek za domišljijo
Pred majhnimi predšolskimi otroki in njihovimi mamami se lahko skrijejo tudi profesionalni igralci iz gledališča. Na isti dan bo vaš otrok majhen slonček, ljudožerski vesoljec in pravljična balerina. Domišljija je za otrokov razvoj namreč ključnega pomena. Majhni otroci z razlaganjem zapletenih fantazijskih zgodbic oblikujejo svoje jezikovne sposobnosti, z zaporedjem dogodkov urijo svoje logične sposobnosti in z namišljeno igro z vrstniki krepijo socialne veščine.

Vi v otrokovo fantazijsko igro nedvomno spadate. Vendar bodite pazljivi, da mu zgodbe ne prevzamete! Vaša naloga v zgodbi je le podporna, postati morate pospeševalec. Spodbujajte otroka z idejami, ko je na primer: » Ojoj! Tam je krokodil! Kaj bova naredila zdaj ?« Njemu pa dovolite, da režira vse ostalo.

Stoicizem
Stoiki so bili antični filozofi, ki so v vsakdanjem življenju močno poudarjali vlogo razuma. Natančno tak filozof morate postati tudi sami! Ena najtežjih stvari, ki jih morajo prestati starši majhnih otrok, je spuščanje otroka v svet krožkov, vrtca, šole in novih ljudi. To je tudi poglavitni razlog, da na prvi šolski dan joka več staršev kot pa otrok.

Dovolite svojemu draguljčku malo odgovornosti.

Da boste lahko premagali svoj odpor, se prepričajte, da osebi, ki bo odslej pazila na vašega otroka, zaupate. Poleg tega se osredotočite na pozitivne stvari, ki jih bo vaš otrok pridobil v novi skupnosti. Otrok se bo tu naučil sprejemati pravila, kar je zanj v tej starosti izjemnega pomena. Za njegovo samozavest je zelo pomembno tudi zavedanje, da lahko sam poje prigrizek in potem smeti sam vrže v koš.

Poleg tega mu nekajurno varstvo omogoča, da je za nekaj ur proč od vas, da lahko zaupa svojim lastnim odločitvam in nenazadnje, da se neznansko zabava. Otrok bo s tem pomembnim korakom postal bistveno bolj samostojen. Če ima s prilagajanjem v novi skupini težave, ga pomirite, vendar ne krepite njegovih strahov s tem, da mu dovolite izostajanje ali ostajanje doma.

Nonšalantnost
Predšolski otroci se zelo dobro zavedajo moči, ki jih imajo besede. Od ponavljanja kletvic pa do stavkov, kot je recimo: » Ne maram te !« Z vsem tem otroci začenjajo razumeti, da določena vrsta jezika sproži dramatične reakcije. Zato je zelo pomembno, da na nobeno od provokacij ne reagirate preveč močno in da otrokove žalitve ne jemljete osebno. Vse to je za malčke le še en način preizkušanja, kako daleč lahko gredo pri prekoračenju meje.

Najboljši način je, da imate ob takšnih poskusih srednje zdolgočasen obraz. Kakršna koli reakcija v pozitivno ali negativno smer, bo otroka le spodbudila. Pri stavkih, kot so: » Ne maram te, pojdi ven !« je najboljše reagirati z: » O, kakšna škoda! Jaz te imam pa tako rada .« In zapomnite si: nobenih pretiranih čustvenih reakcij! V nasprotnem primeru se bo otrok naučil, da je to odličen način za pritegnitev vaše pozornosti. Ko je zmerjanje mimo, pa otroku nedvomno dajte vedeti, da uporabljanje jezika zato, da se ljudi prizadene, niti slučajno ni v redu.