Stoletja mešanja kultur so pustila močan pečat na očarljivem in ležernem glavnem mestu nekdanje kolonialne velesile. Griči ob izlivu reke Tejo so zato nepredvidljivo živahni in za obiskovalca nikoli povsem razumljivi – kot da v resnici niso čisto na tej celini.

Sonce in fado
Veličastna pročelja lizbonskih palač, cerkva in meščanskih vil se izmenjujejo s propadajočimi zgradbami, vendar pa odpadajoč omet zakrivata skoraj vedno sijoče portugalsko sonce in od novembra bogato božično okrasje. To obiskovalce iz hladnejših dežel opominja, da je zima pred vrati, saj se dnevne temperature gibljejo okoli 15 stopinj.

Najstarejši predel mesta Alfama navdušuje z ljubkimi ulicami, ki dajejo vtis, da za vsakim vogalom čaka nekaj vznemirljivega. Kogar ne zanimajo lokali z lokalno glasbeno specialiteto – fadom – ali nakupovanje v  trgovinicah, kjer se prodajalci in stranke pozdravljajo po imenu, ga bo nemara presenetil pogled s pravljičnega gradu São Jorge, cerkve Graça ali številnih razglednih teras. Pri turistih nadvse priljubljeni tramvaj številka 28 od tod pelje proti Baixi, središču iz 18. stoletja z značilno tlakovanimi ulicami. Avenija svobode se izlije v sodobnejši del mesta, avantur željni pa lahko lučaj stran spoznajo nevarnejši predel sicer presenetljivo varne prestolnice, ki se razteza od Martima Moniza do Anjosa.

Obmorski sadeži. Vodni vstop v mesto varuje Torré de Belém, simbol portugalske dobe odkritij. Verjetno najbolj spolirano območje poleg čednih zgradb in vrtov ponuja  znamenito sladico, pasteis de Belém. Brez skrivnostnosti recepta, ki ga poznajo le trije peki, bi bila to sicer le še ena smetanova pitka, kot jih prodajajo po bistveno nižji ceni po vsem mestu, pa vendar. Dobra hrana je sploh ena od prednosti mesta, njegove lege in prepleta kultur. Neštete in ne predrage restavracije in pekarne slovijo predvsem po očesu prijaznih slaščicah in seveda morski hrani. Poskusiti velja polenovko na tisoč in en način, školjke in rakce, vsaka kavarna pa ima široko izbiro zanimivih sladkih in slanih prigrizkov.

Poceni, a ne ceneno. Največ nočnih središč je ob reki in v središču. Najbolj enostavno je iti v Bairro alto, kjer kar mrgoli barov in mini klubov. Mesto v mestu, kjer so uličice od polnoči naprej natrpane, je dom klubov indieja, reggaea, housa, popa, brazilske glasbe, diska, številnih gejevskih in lezbičnih klubov, lokalov privržencev težkega rocka in vsega vmes, kar ga hkrati dela najbolj tolerantno območje Portugalske. Pijača je tu včasih smešno poceni, pivo stane od evra naprej, v bolj uglajenih lokalih seveda več. Za vstop v bare, kjer se lahko na majhnih plesiščih tudi naplešete, ne boste odšteli nič, res pa je, da se zapirajo ob dveh. Potrebna je nadaljnja investicija petih do dvanajstih evrov, kolikor stanejo vstopnice v klube, te pa so praviloma hkrati kuponi za pijačo.

Glamur in stare tovarne. V zadnjih letih so v polnem razcvetu nova kulturna središča. Po vzoru drugih mest so propadajoče tovarne ob reki preuredili v živahno kreativno četrt LX Factory, kjer se odvijajo koncerti, klubske zabave in razstave. Vključuje tudi ateljeje oblikovalcev, restavracije in knjigarno v treh nadstropjih s policami, narejenimi iz starih tiskalnih strojev.

Zvezde dostopne(jše). Vstopnice za lizbonske koncerte svetovnih bendov so praviloma zelo ugodne. Odšteli boste okoli trideset evrov, za nekaj dodatnih evrov jih prek interneta lahko naročite tudi v Podalpje. Decembra se bodo tu med drugim ustavili Editors, Franz Ferdinand, Hercules and Love Affair in Boys Noize.

V mesto in po njem. Najbolj ugodno je leteti iz Benetk prek Madrida in nato v Lizbono. Najugodnejše ponudbe so okoli 120 evrov za povratni let, okoli novega leta pa je cena od 200 evrov naprej. Prevoz v Lizboni je poceni in učinkovit, kupite kartico Lisboa Viva, s katero vožnja z avtobusom, metrojem ali tramvajem stane 80 centov. Ne pozabite, da morate šoferju avtobusa z roko nakazati, da se želite peljati z njim.