Nekaj dni sončenja na mehiških plažah, kamor vsako zimo pobegne precej Evropejcev in Severnoameričanov, je vredno zamenjati za občudovanje oranžno-črnih metuljev monarhov z latinskim imenom Danaus plexippus, ki prezimujejo na majhnem, več tisoč metrov visokem območju v zvezni državi Michoacán zahodno od mehiške prestolnice. Razlog za migracije milijonov je seveda mraz – nežni roji, ki vzletijo na območju Velikih jezer v ZDA in Kanadi, preletijo več kot štiri tisoč kilometrov in začnejo v osrednji Mehiki pristajati v začetku novembra. Prekrijejo borovce in ostanejo do marca.

Poletijo, ko jih ogreje sonce
Metuljev je toliko, da morajo redki avtomobili skozi njihova "prezimovališča" (ki so jih Mehičani zaščitili) voziti počasneje, da monarhov ne zmečkajo na vetrobranskem steklu. Ponoči in zgodaj zjutraj tesno skupaj tičijo na drevesih, ko pa se nekoliko ogreje, začnejo letati naokoli – jutro in dopoldan sta zato najboljši čas za občudovanje monarhov, najdejavnejši so med pol enajsto in eno. V najtoplejšem delu dneva metulji pristanejo na tleh in do srede popoldneva kot oranžno-črna preproga prekrijejo gozdna tla in veliko jih nehote konča pod čevlji obiskovalcev.

Morelia je eno od tistih mehiških mest, katerega ponos je čudovito kolonialno mestno jedro. © iStockphoto

Z juga na sever in nazaj
Ti lahko monarhe vidijo v več zaščitenih območjih. Največ ljudi prihaja v El Rosario v Michoacánu, biologi pa priporočajo obisk februarja ali marca, ko monarhi uprizorijo paritvene plese. "Zavetišča" običajno odprejo šele sredi novembra, da imajo metulji čas, da se zberejo v kolonijah. Marca, ko se že nekoliko ogreje, spolno dozorijo in parjenje se lahko začne – samček in samička se s trebuhoma privijeta eden k drugemu in samci letajo naokoli s samičkami na trebuhu. Cena, ki jo plačajo, je visoka, saj od izčrpanosti kmalu poginejo, samičke pa odletijo na sever. Na jugovzhodu ZDA odležejo jajčeca, nato pa tudi same poginejo. Po končani preobrazbi maja prek ličinke in bube vzleti nova generacija monarhov. Odletijo na sever, k Velikim jezerom, kjer se spet parijo in sredi avgusta je spet nova generacija skoraj pripravljena na jesensko pot v Mehiko.

V okolici Anganguea, mesteca, ki je izhodišče za obisk El Rosaria, je poleg frfotajočih monarhov še veliko stvari, zaradi katerih se Mehike drži pridevnik čarobna – kolonialna Morelia in Patzcuaro ob istoimenskem jezeru sta le dve izmed njih.