Moj mož je zlata vreden, saj počne res vse. Pomaga pri kuhanju, pospravljanju, celo lika včasih, odnaša smeti, je prijazen do mene in tako naprej. Vendar to ni to. Le česa si zmešana babnica še želi, se boste vprašali. Želim si moškega, ki bi me znal vzeti v roke, si me malce podrediti, si me polastiti, namesto da mi zvečer v postelji zaželi lahko noč, poljubi na lica in se obrne stran. Rada ga imam, vendar globoko v sebi ne morem več zadrževati vsega tistega, kar se je nabralo. Očitno sem potrebovala samo majceno vzpodbudo, ki je prišla v obliki gobčnega prijatelja, s katerim sva se srečala po dolgem času. Nekoč sva celo ljubimkala, in ko sem se poročila, sem morala kar malce na silo pozabiti nanj. Izbrisala sem njegovo številko iz mobilnika, prenehala odgovarjati na njegova sporočila in počasi je tudi on odnehal. Povsem izbrisati iz svojega spomina pa ga nisem mogla. Velikokrat sem se spomnila najinih intimnih trenutkov, saj je bil izreden ljubimec, vezati z njim pa se nisem želela.

Dobivala sva se precej redko in imela sem občutek, da se dobiva z menoj, le kadar se mu dvigne. Kljub temu pa je bilo takrat tako lepo, da ga nisem želela dati povsem na stran. Zares se mi je posvetil, pa naj si je bilo to pri njem doma, v garaži pri mojih starših ali pa na hitro v avtomobilu ob cesti. Znal je zaigrati na prave strune in to glasbo sem še kako pogrešala, odkar sem poročena. Nekaj dni sem se s prijateljico nalašč zadrževala v lokalčku, kamor je ponavadi hodil, in moja igra je obrodila sadove. Navdušen ob najinem srečanju mi je planil v objem in prisedel.

Strast sem dolgo časa zadrževala. © iStockphoto

Prijateljica, ki je vedno znala brati med vrsticami, se je opravičila, da se ji mudi, in naju pustila sama. Ob kavici sva se pomenila marsikaj in še isti dan sva se zvečer dobila na nekem starem mestu, kamor sva prav rada zahajala nekoč. Ves dan sem močno hrepenela po njem, ko pa sva prišla skupaj, so se mi zašibila kolena. Vprašala sem se, ali sploh vem, kaj počnem, in da bom prav kmalu prevarala svojega zvestega moža. Malce me je sicer zapekla vest, a sem jo hitro potlačila z odgovorom, da če bi bil moj mož kaj prida pri teh rečeh, tega ne bi počela. Sladek kot je znal biti, me je moj ljubimec hitro pomiril in iz mene izvlekel tisto, kar je tako močno hrepenelo po nečednostih. Niti za trenutek nisem več pomislila na moža in sem se z neverjetno lahkoto predala njegovim rokam. Stala sva na osamljenem kraju v naravi, bledo obsijana z lunino svetlobo, bilo je toplo in prav nikamor se nama ni mudilo. Med zadržanim poljubljanjem sva se pogovarjala o marsičem, tudi o mojem zakonskem stanu. Ko sem mu opisala stanje, ga ni presenetilo dejstvo, da sem si zaželela njegove družbe. To si je štel v čast in še enkrat več poudaril, kar je vedno govoril, da si me moj mož ne zasluži. Po drugi strani pa ni imel prav, saj mi mož vselej zvesto stoji ob strani in mi pomaga. Ko je videl, da me bo zamoril z idejo o mojem možu, je prenehal z govorjenjem in prav hitro potipal za mojo zadnjico.
Za trenutek sem bila zopet v dilemi, a je bilo že prepozno za karkoli. Ko se je stisnil k meni, mi je dal nalašč vedeti, kako daleč je že, tako, da mi je pritisnil oteklino med nogama ob moje stegno.

Zavore so dokončno popustile in vnela se je strast, ki se je skrivaj dolgo časa nabirala v meni. Naslonjena na deblo drevesa za menoj sem vse bolj sproščeno z roko segala po debelcu spodaj. Ne vem, koliko časa sem ga imela v roki in koliko časa je on s prstom polnil mojo razneženo sredico, a zdelo se mi je, da celo večnost. Poljubljal me je po vratu in s prosto roko grabil za prsi, jaz pa sem razmišljala, kako bi se rešila grobega lubja, ob katerega sem drgnila svoj hrbet. Ker pri roki ni bilo drugega, je na tla položil svojo jakno, na katero sva sedla in drug drugemu poskušala čim hitreje s telesa spraviti hlače. Po malce nerodnem uvodu sem lahko kmalu občutila njegovo močno željo po starih časih in njegovega čvrstega korenjaka, ki se je neubranljivo prebijal med mojimi stegni vse do želenega cilja. Tako dolgo že nisem občutila te radosti spolnih užitkov, da sem se kar malce spozabila in mu grobo zabila nohte v zadnjico. Nič se ni pritoževal, sem pa njegov odziv občutila v naslednjih gibih, ki so izkazovali nekoliko grobe misli, ki so se mu tisti hip porodile v glavi. Prejemala sem popoln odmerek njegove zdravilne injekcije, ki ni prenehala bosti, vse dokler ni bilo zdravilo dostavljeno na pravo mesto.
Zdaj pa me zopet peče vest.