Kaj pa pogum? Kaj pa svoboda? Neomejenost?  Varnost ni v eni točki – tam lahko le varno propadete. 

Rodili ste se. Vsem bi bilo najbolj udobno ostati dojenček, ko je za vse poskrbljeno. Samo solzico potočimo, pa je toplo mleko, sveža plenička in vse, kar si želimo, tam. Spimo večji del dneva, se pestujemo. Ne vemo, kaj je strah, ker nas nihče še ni naučil, da se moramo bati.

Maj nas uči, da je strah odveč. Pa smo ostali dojenček? Nam je nemara žal, da nismo več dojenček? Koliko sladkobe bi nam bilo odtegnjene, če si ne bi drznili poseči ven iz zibke in steči po travniku našega življenja.

Maj je kot čmrlj, ki ignorira dejstvo, da po človeških prepričanjih ne bi smel leteti. Čmrlj je zanikal traparije glave in je sledil pogumu srca.

Pomembno je, da odprete vrata novim dimenzijam življenja.

Pomembno je, da ste odprti svežim zamislim in pristopom, pa čeprav so skregani z logiko. Povejte mi, koliko ljudi bi 30 let nazaj splet in podobno tehnologijo, ki je danes samoumevna, začutili kot kaj drugega kot sanjarjenje in nekaj nesmiselnega? Morda, če nam jo prinesejo vesoljci …

Niste Bog in ne veste vsega. In ni nujno, da imate prav. Maj zahteva le, da se odprete.

Naj vam zaupam skrivnost – karkoli ste poskusili, ste se šele nato odločili, ali je za vas dobro ali ne in šele nato, ali boste nekaj uporabljali – podobno sedaj. Poskusite, presodite. Ampak – odprite ta zarjavela vrata!