Majevska mesta na mehiškem polotoku Jukatan so bila desetletja izgubljena. A našel se je nekdo, ki jih je začel odkrivati. Slovenec! To je arheolog dr. Ivan Šprajc.
Nocoj je ob 21. uri na prvem programu Televizije Slovenija na sporedu dokumentarec o enem v svetu
najbolj poznanih in priznanih Slovencev, ki pa ga pri nas (v deželi, kjer imajo pri proizvajanju
zvezd žal glavno besedo rumeni mediji) premalo poznamo oziroma ga večina sploh ne. Pa bi ga morali!
Je prava slovenska zvezda – zvezda svetovnega formata. To je arheolog
dr. Ivan Šprajc, imenovan tudi Stipe. Leta 1997 je doktoriral iz antropologije na
Universidad Nacional Autónoma de México. Tedaj je bilo njegovo delo osredotočeno na srednjeameriško
arheologijo in arheoastronomijo, zdaj pa je predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske
študije Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prav tako je vodilni pri odkrivanju oziroma
rekognosciranju desetletja izgubljenih arheoloških najdišč v biosferi
Calakmul na mehiškem polotoku
Jukatan. Arheološki parki
Chichen Itza,
Palenque,
Uxmal in drugi so že desetletja poznani, očiščeni in na ogled milijonom turistom,
arheologi pa v zadnjih letih odkrivajo majevske ostanke v notranjosti Jukatana, ob meji z
Gvatemalo. Medtem ko je Calakmul s 6000 stavbami in najvišjo majevsko piramido v Mehiki delno
očiščen in krajši čas že na ogled popotnikom in turistom, pa v njegovi okolici, v pravi džungli,
arheologi pod vodstvom Slovenca iz leta v leto odkrivajo nove ostanke mogočne majevske
civilizacije.
|
Ne mara, da ga kličejo slovenski Indiana Jones, a priznajte, da na tej
fotografiji, posneti pred najvišjo majevsko piramido v Mehiki (v Calakmulu), res spominja na
filmskega arheologa. © Matej Podgoršek
|
|
Dokumentarni "road movie", imenovan "Skrivnosti Yucatana – Zid kraljev", prikazuje delo dr.
Šprajca in njegovih sodelavcev (med njimi je tudi nekdanji "čiklero" – nabiralec smole za
žvečilne gumije), ki zadnjih deset let hodijo po sledeh pionirja odkrivanja majevskih naselbin na
Jukatanu,
Karla Rupperta
. Slednji je v 30. letih 20. stoletja našel in popisal številne
majevske naselbine, a so bile pozneje v prostranem pragozdu spet izgubljene, saj njegove koordinate
niso bile povsem točne. Dr. Šprajc s pomočjo napredne tehnologije odkriva možne lokacije majevskih
mest, nato pa se s pomočjo mačet njegova ekipa prebija skozi težko prehoden tropski gozd biosfere
Calakmul. Tako so našli že preko 60 izgubljenih mest. Eno večjih odkritij je bilo odkritje mesta
Oxpemul
leta 2004. Danes je oranžna kapica z napisom Oxpemul 2004 eden od
zaščitnih znakov dr. Šprajca, slovenskega
Indiane Jonesa
. Še eden od njegovih prepoznavnih znakov je rdeč kamion, ki ga ne
ustavijo niti pogosto blatne gozdne poti. Tisti Slovenci, ki smo si v zadnjem letu z dr. Šprajcem
ogledali Calakmul, že vemo, kako pomemben je. Letos je Šprajčevi ekipi po lanskem neuspešnem
iskanju le uspelo najti ostanke palače
Zid kraljev
. In prav o iskanju slednje govori dokumentarec. Film še razkriva
zgodbe zapuščine majevske civilizacije, piramid, svetišč, trgov in nagrobnikov ... Nekatere že
očiščene, druge še naprej pogreznjene v srce džungle. Dokumentarec je v koprodukciji
ZRC SAZU
in potovalne agencije
Ars Longa
letos spomladi posnela TV Slovenija.