"Mnogi izdelki v trgovinah se neupravičeno imenujejo probiotiki, saj je za dosego obljubljenih učinkov treba zaužiti do stokrat večje količine probiotičnih
Prav tako je le petina pripravkov v trgovinah opremljena z dokumentacijo, s katero bi bilo mogoče izdelek z zanesljivostjo priporočiti za uporabo.
Kislo zelje, repa in sirotka
"Probiotiki ne ustvarjajo raznolike črevesne flore, ki bi zagotavljala zdravo prebavo," razlaga Ihan. Izpostavlja, da je za ustvarjanje zdrave flore najpomembnejša raznolika hrana, zlasti rastlinskega izvora. V svoj jedilnik zato vključite tudi naravne probiotike, kot so kislo zelje, repa, sirotka, med, sadje, jabolčni kis in paradižnik.
Nujni pri antibiotikih
Razne vrste probiotikov izboljšujejo imunski sistem, zdravijo rotavirusno drisko, omilijo laktozno intoleranco in preprečujejo zaprtost. "Dodajanje probiotičnih mikrobov je koristno predvsem med jemanjem antibiotikov, saj ti verjetnost driske zaradi jemanja antibiotikov zmanjšajo za polovico," pojasnjuje Ihan. Jemanje antibiotikov namreč spremeni ravnovesje v črevesni flori in uniči mlečnokislinske bakterije, ki so zmožne same onesposobiti večino bolezenskih bakterij.
Malo je pravih probiotikov
Mnogi izdelki v trgovinah se neupravičeno imenujejo probiotiki. Probiotike dobimo tudi s kislim zeljem in repo, ne le mlečnimi izdelki.
Pretirana higiena mlademu organizmu preprečuje oblikovanje raznolike črevesne mikroflore, potrebne za razvoj imunskega sistema. To pa je lahko vzrok za vse več raznih bolezni.
organizmov, kot so v prodajnih pakiranjih," pravi Alojz Ihan, specialist klinične mikrobiologije, in dodaja, da ti organizmi predvsem varujejo črevesno sluznico.