Bilo je v času, ko so ravno prišle na naše tržišče mikrovalovne pečice. Po eni strani sem si jo želela, po drugi pa sem slišala, da so nevarne zaradi oddajanja nevarnih žarkov. Ker pa me je prijateljica tako dolgo prigovarjala, da je to čisto v redu stvar, če jo znaš pravilno uporabljati, sem se odločila, da si jo nabavim.
Bližal se je datum mojega rojstnega dne in imela sem idealno priložnost, da možu izrazim željo, da mi kupi mikrovalovno pečico  za rojstni dan. Prvo vprašanje, ki se mi je porodilo v glavi je bilo to, kako jo bom znala pravilno uporabljati. Sicer so bila kot pri  vsakem tehničnem pripomočku priložena ustrezna navodila, ker pa smatram, da sem bolj tehnični tip jih nisem niti vzela v roke, kaj šele prebrala. Na začetku je šlo vse gladko; pogrevanje mleka za zajtrk, kuhanje čaja, odtajanje, ...
Nekega popoldneva pa sem dobila nepričakovan obisk .Od kosila mi je ostalo še nekaj kosov pečenke, ki sem jih imela zavite v aluminijasto folijo. Odprem vrata mikrovalovke in dam pogret  zavite kose pečenke. Ravno sem hotela sesti za mizo, ko naenkrat začne močno pokat. Vstanem in pogledam skozi steklena vrata pečice. Iskrice so švigale sem in tja. Niti nisem pomislila,d a moram takoj izklopit. V trenutku zavpijem; »MAMA, MIKROVALOVKA!!!!« Mož je še v šali vprašal; »zakaj si klicala mamo, če sem ti jo jaz kupil?« In moja skoraj nova mikrovalovna pečica je bila popolnoma uničena.
Ker sem se je že kar navadila in se mi je zdela že nepogrešljiva, sem takoj ko je bilo mogoče kupila novo mikrovalovno pečico. Še danes jo uporabljam, ker je  zame nepogrešljiva in z razliko od prejšnje sem si temeljito prebrala navodila.