To je znova potrdila hrvaška raziskava med učenci osnovnih šol, v katero je bilo vključenih 90.000 učencev četrih in osmih razredov. Raziskavo sta izvedla nacionalni center za zunanje vrednotenje izobraževanja in Inštitut Ivo Pilar, rezultati pa so pokazali, da imajo otroci visokoizobraženih staršev, ki opravljajo 'boljše' službe, več možnosti, da dosežejo boljši uspeh in se vpišejo na fakulteto.

Učenci visokoizobraženih mater so pri vseh predmetih v povprečju dosegli za 20 do 30 odstotkov boljši uspeh, kakor otroci mater, ki imajo samo osnovno šolo. Podobno sliko so pokazale raziskave OECD pri 15-letnikih v različnih deželah, saj se z istim problemom sooča večina držav. Pri zmanjševanju razlik članice EU dosegajo boljše rezultate, kakor ZDA in Japonska, a so tudi med njimi razlike.

Vpliv mamine izobrazbe na dosežke učenca je velik na primer na Slovaškem in v Nemčiji, medtem ko je na Nizozemskem in Finskem zelo majhen. Finski učenci na mednarodnih testiranjih dosegajo najboljše rezultate pri večini predmetov, med njimi pa obstajajo tudi statistično najmanjše razlike. To je predvsem rezultat pouka, ki je prilagojen vsakemu učencu.

Otroci 'osnovnošolskih' mater redko vidijo univerzo
Karin Doolan, znanstvenica z zagrebškega inštituta za družbene raziskave, ki piše doktorat s področja sociologije na Univerzi v Cambridgeu, je na podlagi podatkov o delovni sili, zbranih od leta 1996 do 2006, prišla do zanimivih zaključkov. Otroci mater, ki imajo končano osnovno šolo, se bodo osemkrat manj verjetneje vpisali na fakulteto kot otroci mater z visoko izobrazbo.

Ugotovila je tudi, da ima kar 84,2 odstotka od vzorca 642 študentov prvih letnikov zagrebške univerze višjo ali visoko izobrazbo. Vloga mater pa je posebej poudarjena, ker so pogosteje vključene v vzgojo in izobraževanje otrok.

Kaj pa Slovenija?
Še nekaj zanimivih podatkov za Slovenijo s spletne strani Centra za uporabno epistemologijo (raziskave OECD PISA, IEA): višja je izobrazba staršev, boljše rezultate dosegajo učenci. Osmošolci staršev z visoko izobrazbo so dosegli pri naravoslovju 600 točk, s srednjo šolo 558 točk, tisti, katerih starši pa imajo le osnovno šolo, pa 533 točk. Razlike so podobne tudi za druge države, s tem da je v nekaterih državah razlika med skrajnima skupinama še precej večja kot v Sloveniji, v Avstriji 80 točk, na Madžarskem 98 točk, v Singapuru 83 točk, v ZDA 79 točk … Najmanjša razlika v dosežkih pri naravoslovju je med tema skupinama v Hong Kongu 28 točk in Franciji 31 točk.