Festival Gibanica bo po več ljubljanskih prizoriščih do nedelje ponudil izbor 14 najboljših predstav slovenskega sodobnega plesa v zadnjih dveh letih.

“Slovenska sodobnoplesna produkcija je zelo raznolika, težko je najti skupni imenovalec,” razlaga Blaž Lukan, eden izmed treh selektorjev. “Če bi poskušal, bi rekel, da gre za večinoma manjše in srednje produkcije, ni niti trenda solopredstav. Morda se pozna neinstitucionaliziranost sodobnega plesa, kar pomeni, da za izvedbo večjih, ambicioznih predstav ni ne pravih prostorov ne pravih produkcijskih pogojev. To pa seveda ne govori nič o kakovosti obstoječih predstav.”

Problem dobrih idej
“Zdaj se ustvarjalci ukvarjajo s producentstvom, kar je zelo slab trend. Plesalec najprej postane koreograf, potem pa še sam svoj producent in izgublja energijo za birokratske zadeve. Druga težava je povezana s samo vsebino predstav. Gre za problem idej, ustvarjalnosti. Ta se izgubi zaradi vsakdanjih, tehničnih in ne vem katerih težav še ali pa gre za problem domišljije, dobrih idej in strukturiranja teh idej v predstave. Organizacijski problem je težje rešljiv, kar se tiče idej, pa – so ali niso,” o stanju na področju slovenskega sodobneg plesa pove Lukan.