S Slovenskim top modelom na TV3 imam same težave: zaradi čudnega termina pozabljam, kdaj je na sporedu, ko praviloma ujamem zadnjih 30 minut, pa imam občutek, da je teh najmanj sto. Čakam, da se zrolajo neskončni kadri 'mejkap-frizura-stajling' ali kakšnega 'fotošutinga', na koncu pa stradam tisto, kar bi moralo biti vrhunec vsake oddaje – fotografije in strokovno komentiranje. Zakaj je nekaj dobro in zakaj ni, ne razložijo dovolj, raje ponavljajo opazke tipa “meni je všeč”, “super”, “tu si prisotna”, “vidim emocijo” (ali nasprotno).

Nuša. To mrtvilo me vseeno kdaj pa kdaj malo nasmeje, če nič drugega. Enkrat na primer so vsem kandidatkam odredili voskanje celotnega telesa, pri tem pa previdno posneli le voskanje rok. Ali prejšnji teden, ko se je tekmovanju samovoljno odpovedala sicer perspektivna Kamila in je voditeljico Nušo Šenk vrglo na rit: “In jaz sem verjela vate, zaradi mene si tu. Ampak ti si pokazala totalno nespoštovanje do nas in do tega biznisa. Ta biznis je moj otrok!” Lahko razpravljamo, kdo je komu v tem primeru otrok, ampak če bi ustvarjalci vsaj pol toliko vlagali v Nušin nastop, kot se trudijo za njen mejkap, ne bi nikogar ubilo. Pa ne gre le za brezupno slovenščino in izgovorjavo, pač pa tudi za pomanjkanje pristnosti in prepričljivosti, živosti pravzaprav. V predzadnji oddaji sem se začudila, kje so našli tako tihe in mirne dojenčke, s katerimi so tekmovalke pozirale na temo zaščitniškega sestrskega odnosa. In se mi je zazdelo zelo možno, da je voditeljičina navzočnost uspavalno delovala tudi nanje.