Njen mali clio se je ves čas kvaril in bila ga je že pošteno sita. "Kroglice, gospa Marija, kroglice, pa bo,“ ji je odvrnil »zašmiran« mehanik in tako po svoje namignil na ležaje. A kaj, ko gospa Marija tega izraza ni povezala z avtomobili. Nekaj povsem drugega ji je kliknilo v možganih in nasmešek se ji je razlezel od ušesa do ušesa. S popravilom je bila sicer zadovoljna, cena tudi ni bila pretirana, a po tistem dnevu je naokrog večkrat hodila zadovoljna in nasmejana, tudi če ni bil dober dan. Njen stari clio se je sicer še naprej kvaril in mehanik se je le nasmehnil, ko ga je videl stati sredi dvorišča. Toda Marija tokrat ni prihajala v besu. Na obrazu ji je sedel skrivnosten nasmešek, njeni precej izraziti boki pa so se zdaj zibali kot pri najbolj elegantni mački. Prijelo ga je, da bi ji navrgel kakšno sočno, a se je vzdržal.

"No, gospa Marija pa se spet vidiva. Vas spet spravlja v slabo voljo?“ „Phe, nikakor, hahaha!“ se je na ves glas zasmejala. Po vašem nasvetu se mi vsak dan le še smeji. Ta jajca pa bom tako ali tako zamenjala prihodnji mesec s popolnoma novim.“ Mehanik je začuden gledal v žensko pred seboj in se spraševal, s katerim nasvetom ji je tako pomagal. "Kroglice, Martin moj, kroglice, ste dejali takrat!“ je vzkliknila, ko je opazila vprašaje nad njegovo glavo. "Pa sem šla in jih kupila. Saj veste, tiste kroglice …“ je vznemirjeno zadrhtela in s kazalcem pokazala navzdol. Martinu se v njegovem življenju še nikoli ni pripetilo kaj podobnega. Vse slike so se zložile na pravo mesto in zdaj se je spraševal, ali se mu na pladnju ponuja tisto, kar si je še pred tedni le po tihem želel, ko je zijal za njo in občudoval lepo popolnjeno zadnjico.

Stopila je k njemu in zdelo se mu je, da kar čuti potrebo, ki je sijala iz njenih oči. Preko pajaca ga je zgrabila za mednožje. Za čuda se ni zmedel in je z umirjenim glasom le dejal, da ima preveč umazane roke, da bi ji vrnil. Pa jih ni imel, le mislil je, da jih ima. Ravno se je hotel lotiti popravila starega karavana, ki je odprtih vrat stal za njima. Prijela ga je za roke, si ogledala njegove dlani in dejala: "Prestal pregled!"

Potem ga je potegnila za seboj v karavana, legla na zadnje sedeže in izzivalno razkrečila noge pred njim. Pod krilom je hitro ugledal njeno muco, saj spodnjic ni nosila. Iz rožnate češpljice je gledal rdeč štrikec in sprva je pomislil na neprijetno zadevo, takoj zatem pa, da gre verjetno res za hudičeve kroglice. Prijel je za konec in previdno potegnil k sebi. Marija je konkretno zaječala in iz muce je pokukala prva kroglica. Za njo druga in potem ob zares prepričljivem vzdihovanju še tretja in četrta. Nenadoma je imel Martin pred seboj pošteno naoljeno češpljo, nekoliko razprto, blago utripajočo in strašansko potrebno. Tako nabreklega ščegetavčka v življenju še ni videl in zdelo se mu je prav, da ga spodobno obdela z jezikom. Marija je stokala, kot da jo bo tisti zgoraj vsak čas poklical k sebi.

Zdelo se mu je fino, da ima takšno moč, pa čeprav je vedel , da je Marija takole zrajcana že prišla k njemu. Ni mu bilo mar. Raje se je lotil odpenjanja in slačenja zoprnega pajaca. Edina dobra stvar pri tem je bila, da je imel spodaj le še spodnjice in ni minilo prav veliko časa do trenutka, ko se je z vso svojo veličino zapodil med njena stegna. Kako je šele takrat zacvilila in pomislil je, da ni prav dobro, ker vozilo ni imelo zategnjene ročne. Skušal jo je doseči in potegniti navzgor, pa je dosegel le to, da se je še močneje potegnil k njej, še konkretneje zabil v njeno poplavo med nogami in je še glasneje ječala, grabila za njegovo suhljato zadnjico ter ga lovila med svoje noge. Dala mu je vedeti, da ji ves čas prihaja, jo stresa po telesu in navdušuje. Stokala je kot sto najpohotnejših babnic na kupu, ga nagovarjala, naj nadaljuje in naj prihaja skupaj z njo, v njej, po njej, …