To velja predvsem za razviti svet, sem pa spada tudi naše gospodarstvo. Raziskava, ki so jo izvedli v Veliki Britaniji, za katero ekonomisti menijo, da je že prizadeta z recesijo, je pokazala, da se polovica mladih zaposlenih pritožuje nad delodajalci, ker jim nalagajo preveč dela, zaradi česar morajo opraviti veliko nadur. Britanska organizacija Association of Graduate Recruiters, naročnik raziskave, poudarja, da polovica mladih, katerih zasebno življenje trpi zaradi službe, razmišlja, da bi kljub negotovim razmeram na trgu dela, zapustili trenutno delovno mesto.

Kultura nezadovoljstva
Avtorji raziskave pravijo, da delodajalci s pritiski nezavedno vzpostavljajo 'kulturo nezadovoljstva' in na ta način škodijo sami sebi, saj bodo zaposleni odšli drugam, takoj ko se pokaže priložnost. V obdobju krize je izguba kakovostnega kadra še posebej tvegana, sploh, če se to dogaja izključno zaradi zanemarjanja ravnotežja med službo in zasebnostjo , dodajajo avtorji. Izsledki kažejo, da je entuzijazem in predanost zaposlenih ter pozitivno mnenje o delodajalcu težko popraviti, ko se enkrat poruši. Mlade so glede na dojemanje ravnotežja med zasebnim in poslovnim življenjem razdelili na tri skupine.

Delaj naporno, zabavaj se dobro
Prvo skupino sestavljajo mladi, ki se držijo gesla 'po napornem delu dobra zabava'. Za njih je zelo pomembno ločiti zasebno življenje in kariero. Želijo imeti kakovostno osebno in družabno življenje ter jasno definiran delovni čas.

Zaskrbljeni in izčrpani
'Zaskrbljeni in izčrpani' slabo ravnotežje med zasebnim in službenim vidijo kot prelivanje službenih obveznosti v zasebno življenje. Nimajo navade delati nadur, vendar menijo, da službeni stres negativno vpliva na njihovo zasebnost, ker so izčrpani in brezvoljni. To skupino zastopajo predvsem ženske.

Deloholiki
Deloholiki so tista skupina zaposlenih, ki po svojih navadah najbolj odgovarjajo predstavi o generaciji Y, kot predstavnici mladih in ambicioznih, ki so zaradi kariere pripravljeni tudi na dodatno delo. Vendar pa so pripravljeni dodatno delati le, dokler lahko sami razporejajo na kakšen način bodo razporedili svoj čas in delovne naloge.

Avtorji za konec poudarjajo, da v času krize ravnotežje med službenim in zasebnim dobiva še večji pomen, ker delodajalci niso edini, ki so obremenjeni z eksistenco. Izčrpanost zaposlenih lahko povzroči padec kakovosti družabnega in družinskega življenja, zdravstvene težave, upad zadovoljstva z delom in manjšo zavzetost na delovnme mestu.