Unicef opozarja, da umivanje rok z milom in vodo, še posebej pred pripravljanjem hrane oziroma po uporabi sanitarij, zmanjšuje možnost okužbe dihal za več kot 25 odstotkov, verjetnost okužbe z diarejo pa za več kot 40 odstotkov. Umivanje rok je tudi ključen ukrep pri preprečevanju sodobnih okužb, recimo z virusom nove gripe. Čeprav je milo lahko dostopno in na voljo v večini gospodinjstev, pri Unicefu opažajo, da je uporaba mila v najpomembnejših trenutkih le do 34-odstotna.

Če nas kdo gleda, se prej umijemo
Da gre za pereč problem, potrjuje tudi raziskava Londonske šole za higieno, v kateri so elektronsko s senzorji spremljali četrt milijona ljudi po uporabi javnih sanitarij. Le 32 odstotkov moških si je roke umilo z milom, medtem ko so se ženske pokazale za bolj ozaveščene in čiste, saj jih je po milu poseglo 64 odstotkov.

Ob vhodu v toalete so se na zaslonih izpisovala tudi različna sporočila, ki opozarjajo na higieno, kot na primer ''Voda ne ubija bakterij, milo jih'', raziskovalci pa so merili njihovo uspešnost. Za najbolj učinkovito se je izkazalo ''Ali si oseba ob vas umiva roke z milom?'', kar kaže, da ljudje reagirajo, če mislijo, da jih drugi opazujejo. Umivanje rok je omenjeno sporočilo povečalo za 12 odstotkov.

"Izperite ali pa pojejte"
Sicer pa glede tega med spoloma obstajajo razlike, ženske so se najbolj odzivale na običajna sporočila oziroma opomnike, moški pa na gnusna sporočila, na primer ''Izperite jih z milom ali pa pozneje pojejte''.

Kot še opozarjajo pri Unicefu, so naložbe v zdravstvo, preživetje otrok, izobraževanje, zagotavljanje čiste pitne vode in ustreznih sanitarij ogrožene, če ni zadostnega poudarka na pomenu umivanja rok z milom. Višje stopnje umivanja rok z milom tudi znatno pripomorejo k uresničevanju četrtega razvojnega cilja tisočletja, ki predvideva do leta 2015 zmanjšanje umrljivosti otrok, mlajših od pet let, za dve tretjini, še poudarjajo pri Unicefu.