Po mnenju znanstvenikov, ki je bilo objavljeno v zadnjem poročilu zbornika internistične medicine, naj bi Mozart umrl zaradi streptokokne angine, ki je vodila do okvare ledvic. S tem so pod vprašaj postavili številne domneve o njegovi smrti, kot so namerna zastrupitev, prevelik odmerek živega srebra pri zdravljenju sifilisa ali pa okužba s parazitom prek slabo pripravljenega mesa.

Streptokokna angina

Gre za okužbo, ki je najpogostejša pri otrocih med šestim in dvanajstim letom starosti. Poleg hudih bolečin v žrelu povzroči tudi vročino in oteklost bezgavk. Neozdravljena angina pa lahko privede tudi do zapletov, kot je revmatična vročina. Gre za hudo bolezen, ki povzroči boleče vnetje sklepov in izpuščaj na koži. Povzroči lahko tudi druge okužbe, kot so škrlatinka, okužbe ušes ali okvaro ledvic.

Do tega spoznanja so znanstveniki prišli po tem, ko so še enkrat pregledali zdravniške spise mesec pred in mesec po Mozartovi smrti. "Ugotovili smo, da v času Mozartove smrti ni bilo veliko ljudi, ki bi umrli zaradi zapletov pri nabiranju vode pod kožo oziroma edemov," je dejal Richard Zegers z Univerze v Amsterdamu.

Avstrijski zdravniki so takrat kot uradni vzrok skladateljeve smrti navedli izpuščaje in vročino. Njegova pisma in ustvarjalno delo še mesec pred smrtjo pa nakazujejo, da se je Mozart počutil zelo dobro in da naj ne bi bolehal za hujšo boleznijo.

Njegova snaha je tako trideset let kasneje v spominih zapisala, da je Mozart zbolel le nekaj dni pred smrtjo in da se zaradi nabiranja vode pod kožo ni mogel obrniti v postelji. To pa naj bi bili po mnenju znanstvenikov simptomi okuženosti s streptokokno bakterijo.

"Streptokokne infekcije so bile v tistem času pogostejše kot danes in so imele tudi usodnejše posledice na zdravje ljudi," je dejal William Schaffer iz medicinskega centra v Vanderbildtu, ki v omenjeni študiji sicer ni sodeloval.