Multimedijski performans Spektr

Foto: Žurnal24 (Foto: Zavod Atol)
Po predstavitvah v Avstriji, Veliki Britaniji, Singapurju in Nemčiji multimedijski performans Spektr ta petek ob osmih zvečer na ogled še v Kinu Šiška v Ljubljani.
Oglej si celoten članek

 

Pri projektu sodeluje Marko Peljhan, eden izmed najbolj profiliranih slovenskih intermedijskih in konceptualnih umetnikov, ki je svoje delo predstavil v večini najbolj eminentnih institucij, bienalov in festivalov novih medijev in sodobne umetnosti na svetu. Je prejemnik številnih nagrad za svoje delo, med drugim nagrade UNESCO za digitalne medije ter prve nagrade Prešernovega sklada na intermedijskem področju v Sloveniji. Njegovo delo je bilo recenzirano v številnih publikacijah, kot so Art Forum, New York Times, Art in America, Frieze in številnih drugih. Od leta 2002 je tudi profesor novih medijev in interdisciplinarnih študij na University of California, Santa Barbara ter od leta 2008 sodirektor Inštituta za Raziskave v Umetnosti za celoten sistem 10 kalifornijskih univerz UCIRA.

 

SPEKTR! je edinstven multimedijski performans, ki izhaja iz polja taktičnih medijev in je osnovan na konceptu, ki so ga avtorji prvič preizkusili in predstavili leta 2007 v okviru festivala Ars Electronica.

 

Struktura projekta je konceptualno povezana z ameriškim patentom U.S. Patent #2,292,387, ki je tipičen dokument tako imenovane »konverzije« med civilno in vojaško uporabo tehnoloških rešitev, kar definira tudi metode, ki jih uporabljajo avtorji projekta.

Tajni komunikacijski sistem
Patent sta objavila George Anthiel in Hedy Keisler Markey (bolj poznana kot Hedy Lamarr – ameriška igralka avstrijskega rodu). Avantgardni skladatelj George Antheil je bil sin nemških emigrantov in sosed Lamarrjeve. Najbolj je poznan po svojem delu »Ballte Mechanique«, kjer je za zvočenje uporabljal avtomatizirane inštrumente.

Lamarr in Anthiel sta junija leta 1941 objavila koncept za Tajni komunikacijski sistem in 11. avgusta 1942 sta ga patentirala. Sistem, ki je opisan v patentu, je zgodnja verzija zasnove t. i. frequency hopping algoritma, za hitre spremembe med 88 frekvencami pa je bil uporabljen valj mehaničnega klavirja. Sistem je bil namenjen vodenju ameriških radijsko vodenih torpednih izstrelkov, ki bi z njegovo uporabo postali bolj odporni proti sovražnikovim radijskim motilcem in bi bili tudi težje izsledljivi.

Brez finančnih koristi
Zaradi mehanične kompleksnosti ideja v letu 1942 ni bila praktična, vendar se je razvoj frequency hopping sistemov nadaljeval in je bil prvič uspešno in »javno« uporabljen med kubansko krizo leta 1962, ko je patent že potekel. Ne Lamarr in ne Antheil nista imela nikakršne finančne koristi od svojega izuma do leta 1997, ko je EFF (Electronic Frontier Foundation) dala Lammarjevi nagrado za njen prispevek k razvoju telekomunikacij.

Lammarjeva in Antheillova ideja preskakovanja frekvenc je konceptualna osnova t. i. spread spectrum tehnologije, ki je danes osnova za veliko večino komunikacijskih naprav, od GSM in CDMA telefonije do protokolov za brezžični internet.

Med performansom SPEKTR! Bodo avtorji kartirali 88 frekvenc in vizualizirali njihove izvore v realnem času (od visokofrekvenčnih oddajnikov do mobilne telefonije in satelitov), hkrati pa bodo ustvarjali s pomočjo 15-letnega arhiva visokofrekvenčnih digitalnih in analognih signalov ter VHF, UHF in mikrovalovnega arhiva komunikacij, ki so jih zbrali po celem planetu.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.