Razstava prinaša zgodovino družine grofov, ki se je v 15. stoletju povzpela med najvplivnejše fevdalne rodbine v Srednji Evropi. Slovenci so v spominu ohranili predvsem tragični konec Celjskih grofov ter dramatične zgodbe posameznih članov.

Pečat slovenski zgodovini
V slovenski zgodovini so celjski grofje zapustili globoke sledi, kot pravi Rolande Fuger Germadnik v besedilu Grofje Celjski.
Njihovi začetki segajo v čas gospodov Žovneških, ki so si s kopičenjem posesti ter spretnim dinastičnim povezovanjem okrepili svoj ugled do te mere, da jih je leta 1341cesar Ludvik Bavarski povzdignil v grofe Celjske.

Celjska dinastija, ki se je povzpela v evropske vrhove plemstva, je svoj strmi vzpon začela leta 1341, končala pa 1456. Celjska hiša je največji vzpon doživela v času Hermana II., pod novim zaveznikom pa so si celjski grofje pridobili obsežna posestva in naslove na območju današnje Hrvaške. Na višku slave so se sorodstveno vezali z ogrsko, poljsko, srbsko in bavarsko vladarsko hišo. Po uboju Ulrika II. leta 1456 je prešel večji del posesti celjskih grofov v roke Habsburžanov, s katerimi so sicer imeli dolgotrajne napete odnose.