Vsaj tako je pokazala danska raziskava, ki je skupno trajala 20 let. V raziskavi so toliko časa spremljali zdravstveno stanje 12 tisoč moških in žensk. Ugotovili so, da so posamezniki, ki so živeli dejavno, redkeje obolevali za usodno ishemično boleznijo srca*** , tveganje zanjo pa je bilo še za približno 30 odstotkov manjše, če so bili hkrati zmerni uživalci alkohola (če so popili od ene do 10 enot alkohola na teden). V primerjavi s telesno nedejavnimi nepivci je bilo to tveganje manjše celo do 50 odstotkov.

Manj smrti
Med zmernimi pivci z dejavnim načinom življenja so v času raziskave ugotovili tudi manj smrti kot med tistimi, ki alkohola sploh niso uživali. In kako alkohol lahko koristi? Spodbuja nastajanje pozitivnega holesterola in redči kri.

Ne pretiravajte!
Jasno, alkohol v prevelikih količinah je lahko za človeka tudi usoden, zato z njim nikakor ne pretiravajte!  In kako izmeriti, koliko je dovolj? Za eno enoto alkohola se šteje pol vrčka klasičnega piva ali eno merico žgane alkoholne pijače. Srednje velik kozarec vina pa predstavlja dve enoti.

Na zdravje torej!

*** Ishemična bolezen srca pomeni nezadostno prekrvavljenost srca, ki lahko okvari organe ali celo ogroža življenje. Ta bolezen srca je najpogostejši vzrok obolevanja in umrljivosti v razvitih deželah.